fbpx

Kako je še danes opevani komunistični pravnik in sociolog Jože Goričar ukazoval sodiščem, kako naj sodijo, in odvetnikom, kako naj branijo drugače misleče

Foto: STA

“Nahajamo se v zadnji fazi prehoda poti v socializem, kjer je potrebna najostrejša borba z fraznimi ostanki kapitalizma, katera pa mora biti brezkompromisna,” je v pismu odvetniški zbornici pred skoraj 70 leti zapisal Jože Goričar, pomočnik ministra za pravosodje Ljudske republike Slovenije.

Nedavno smo pisali, da je bil med tistimi, ki so po 2. svetovni vojni aktivno pomagali pleniti premoženje Slovencev, ki so bili drugačnega ideološkega prepričanja kot komunisti, tudi Jože Goričar (TUKAJ). Slednjega levičarski pravniki in sociologi še danes častijo, čeprav je dokazano sistematično kršil človekove pravice in kot vpliven politik pritiskal na povojne sodnike, da ne smejo odločati pravično, ampak v skladu s socialističnim družbenim redom. Knjižnica na FDV še vedno nosi njegovo ime, čeprav bi jo morali zaradi povojnih nedolžnih žrtev že zdavnaj preimenovati.

Tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) se mu še ni odpovedala. Celo več. Na spletni strani SAZU še vedno hvalijo njegovo “Sociologijo – orisom marksistične splošne teorije o družbi” in poudarjajo, da je s tem pridobilo družboslovno znanje več tisoč študentov v vseh jugoslovanskih vseučiliških središčih, kamor so v prevodu segali njegovi učbeniki. Zato sploh ne čudi, koliko pravnikov in sociologov je še vedno pod vplivom komunistične indoktrinacije.

Jože Goričar. Foto: wikipedia

Obsojeni!
Da si bomo lažje predstavljali, kaj je Goričar po vojni počel, si oglejmo primer, ki ga v knjigi Brezpravje opisujeta Roman Ferjančič in Lovro Šturm. Pred sedemdesetimi leti so bili kmet Mihael Celar, čevljar Franc Kozelj in Kozeljeva žena Marija obsojeni na nekaj mesecev poboljševalnega dela in denarne kazni. Sodišče jih je spoznalo za krive, ker niso živalskih kož, ki so bile več od potreb, izročili komunistom. Ker je po mnenju Goričarja sodnik Kitek izrekel premile kazni in ker sta odvetnika Ražman in Furlan dobro branila obtožene, je napisal ostro pismo odvetniški zbornici. “Pri vseh obtožencih gre za ljudi, ki jim še zdaleka niso mar pridobitve narodno-osvobodilnega boja ter cilj nove poti k socializmu, za katerega se naše delovno ljudstvo dnevno bori. V danem primeru gre za ljudi, ki so brezobzirno, kakor že rečeno, izrabljali skupnost v svrhe nenasitne želje po lastnem profitu in udobnem lahkotnem življenju. (…) Sodišče je premalo upoštevalo, da je to špekulacija težkega stila. (…) Nahajamo se v zadnji fazi prehoda poti v socializem, kjer je potrebna najostrejša borba z fraznimi ostanki kapitalizma, katera pa mora biti brezkompromisna,” je zapisal Jože Goričar in napadel tudi odvetnika. Ta sta med drugim trdila, da obtoženi trije “niso ostanek kapitalizma”, saj se “taka dejanja dogajajo v vseh družbenih sistemih”, poleg tega gre “za par majhnih kožic”, nikakor pa ne za špekulantsko združbo.

To je Goričarja tako razbesnelo, da je odvetniški zbornici zapisal: “Zaključek, ki si ga mora ustvariti človek iz takšnega načina zastopanja je tale: ali gre pri navedenih dveh odvetnikih za ljudi, ki ne vedo prav ničesar o nalogah našega kazenskega prava in o njegovih glavnih načelih ter zaradi tega tudi ne morejo razumeti nalog odvetništva v FLRJ, ali pa gre za nedopusten in škodljiv cinizem. Da je verjetneje druga alternativa, izhaja iz neumestnega apostrofiranja družbene nevarnosti po obeh odvetnikih in pa iz dejstva, da pomeni za odvetnika Furlana špekulacija le sredstvo za skromno preživljanje družine.” 

Od odvetniške zbornice je Goričar zahteval: “Mnenja smo, da je ena od aktualnih nalog odvetniške zbornice ta, da energično prepreči takšen, tako za stranke kot tudi za odvetništvo škodljiv način zastopanja. Zaradi tega predlagamo zoper oba navedena odvetnika disciplinsko postopanje in nas o izidu obvestite.”

J. B.