fbpx

Kako smo razgalili pravosodje – “Mentaliteta bivšega sistema še vedno vpliva na določene ljudi”

Foto: Nova24TV

“Namesto da bi 25 let po osamosvojitvi živeli boljše, je življenje za narod v Sloveniji vsak dan slabše. S tem ljudje povezujejo razmere v sodstvu in ga za to tudi krivijo,” je jasna nekdanja sodnica in državna tožilka Dragica Kotnik, odvetnik Jože Ilc pa poudarja, da so “spoštovanja vredne sodbe samo kvalitetne sodbe”.

“Prepričana sem, da mentaliteta bivšega sistema, tudi v sodstvu, še vedno vpliva na določene ljudi,” je bila ostra nekdanja sodnica in državna tožilka v suspenzu Dragica Kotnik, medtem ko je odvetnik Jože Ilc dodal, da dvojnih meril ne sme biti in da bo Slovenija pravna država takrat, ko bo sodišče resnično delalo kvalitetno in bo odprto za kritiko.

Imamo največ sodnikov v EU, a kljub temu odvisno sodstvo
Neodvisnost pravosodja v Sloveniji je peta najnižja v Evropski uniji, ugotavlja Evropska komisija, ki dodaja, da prestavlja število nerešenih primerov v splošni kategoriji civilnih, gospodarskih, administrativnih in drugih zadev za nas še vedno velik izziv.

Dragica Kotnik: “Slovensko sodstvo je padlo na izpitu. Kaj naj si človek misli, če je v postopku zaradi dejanja, ki sploh nima znakov kaznivega dejanja. In se to ugotovi čez 3 ali 5 let in še takrat nobenega odziva v smislu, da so se sodniki, ki so delali napake, kaj naučili. Nobenega opravičila.”

Slovenija ima največ sodnikov na 100 tisoč prebivalcev, medtem ko je po številu odvetnikov na repu lestvice. Prvi smo tudi po številu novih primerov, od civilnih pa vse do gospodarskih. Temeljni razlogi za zaskrbljujoče stanje v našem sodstvu so po mnenju Evropske komisije vmešavanje in pritiski vlade ter politikov, pa tudi številni pritiski ekonomskih sil.

Jože Ilc: “Če so sodniki neodvisni, naj tudi temu ustrezno ravnajo. Le tako lahko upravičijo svoj položaj in pridobijo spoštovanje. Ne da se papagajsko ponavlja – sodbe spoštujmo. Jaz nobene sodbe v načelu ne spoštujem. Vemo, da je akt oblasti in se mu moramo pokoriti. Spoštujem samo kvalitetno sodbo, če ni kvalitetna, je to sramota za sodišče.”

Paket ukrepov za bolj pošteno, pregledno in neodvisno sodstvo
Predsednik Odbora 2014 Aleš Primc je 1. aprila v DZ vložil paket predlogov za reformo slovenskega pravosodnega sistema za bolj pošteno, pregledno in neodvisno sodstvo. Vsebinski poudarki posegajo na številna področja, od uveljavljanja preglednosti pri zaposlovanju in napredovanju sodnikov, pa vse do materialne odgovornosti za svoje odločitve oz. sodbe. Obravnave bi lahko snemali, sodnike pa slikali, medtem ko bi morala biti glasovanja javno dostopna, so jasni predlagatelji reforme, ki dodajajo, da bi moral imeti vsak sodnik pravico, da napiše ločeno mnenje.

Dragica Kotnik: “Ni potrebna neka znanost, da spoznaš, kaj je prav in kaj je narobe. Največji problem, ki ga jaz vidim, je v tem, da osebe, ki bi morale biti sprocesirane, sploh niso in tudi ne bodo in imajo neko nevidno, zagotovljeno imuniteto, ki ni nikjer formalno zapisana, ampak enostavno tako je. Za te velike stvari za velik denar.”

S temi ukrepi bi se vedelo, ali je bila sodba izglasovana enoglasno ali pa je bila odločitev deljena, ob tem pa sodnikom, ki bi napisali ločeno mnenje, ne bi bilo potrebno prevzeti odgovornosti za slabe sodbe oziroma slabe odločiteve drugih članov senata. Javnost in brezplačna dostopnost do teh podatkov pa bi strankam omogočila vpogled v pretekle podobne primere in s tem ustvarila dodaten pritisk, ki bi prispeval k bolj poštenemu sojenju, so prepričani v Odboru 2014.

Jože Ilc: V osnovi predlogi niso slabi, ker opozarjajo na tisto področje, ki zadeva sodnike same. Njihovo zavest, kvaliteto in odgovornost. Moramo pa ločiti osnovne pojme. Sodniki so neodvisni, tu ni dvoma. A neodvisnost ni krinka za nedotakljivost, neodgovornost, neresnost in nedelo. To je treba razčistiti. Dvojnih meril ne sme biti. Sodišča lahko delajo tudi s slabimi zakoni, vendar predpisi brez sodišč so nič.”

Jure Ferjan