fbpx

Kočevski rog: Peterle opozoril na resnico in potrebo po spravi ter povezanosti

Lojze Peterle. Foto: STA

Predsednik prve slovenske vlade in evropski poslanec Lojze Peterle je na današnji slovensnosti v Kočevskem rogu dejal, da je omenjeno grobišče najbolj tragičen kraj slovenske zgodovine in mesto, na katerem je treba govoriti resnico ter razlikovati med tem, kaj je vojna, kaj so revolucija, resnica, mit, kolaboracija, izdajstvo in kaj je samoobramba. Pomen resnice je v svojem nagovoru izpostavil tudi novomeški škof Glavan.

Ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu je potekala 27. obletna maša za žrtve revolucionarnega nasilja. Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan, na spominski slovesnosti, ki jo je pripravila Nova slovenska zaveza, pa je spregovoril evropski poslanec Lojze Peterle. Maše in slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Resnica mora dobiti možnost, da pride do veljave
Peterle je v govoru izpostavil razlikovanje med vojno, revolucijo, resnico, mitom, kolaboracijo, izdajstvom in samoobrambo. “Vse to je treba razlikovati, kajti vsi, ki so padli pod Krenom, niso padli med vojno, temveč so padli neoboroženi in po vojni. Zaradi revolucije in ne kot vojno dejanje,” je poudaril.

Tega tudi pred 25 leti niso povedali in takrat pod Krenom zastavljena spravna smer je ostala samo zastavljena. Tako pod Krenom vsako leto pripravljajo spominske slovesnosti, odnos do preteklosti pa ostaja v marsičem neurejen in nerazrešen, je ocenil Peterle.

Peterle je tudi izpostavil, da je trajni mir moč doseči le tako, da resnica dobi možnost, da pride do veljave, in dodal, da se je podobno zgodilo tudi po osamosvojitvi države, ko so bile marsikatere linije samo dobro zastavljene. Ker se potem niso nadaljevale, Slovenija nima dokončno postavljene pravne države, njena socialno-tržna ekonomija pa je v senci dogovorne.

Predsednik republike Pahor, ki je k spomeniku ob breznu pod Krenom položil venec, pa se je v svoji izjavi odzval na Peterletove besede in poudaril, da je bila slovenska osamosvojitev spravno dejanje brez primerjave. Če namreč Slovenci tudi po tragični izkušnji razkola sredi prejšnjega stoletja v letih 1990 in 1991 ne bi stopili skupaj, ne bi razglasili in ubranili svoje države.

Prikrita grobišča kalvarije
Glavan pa je pri maševanju pred približno dva tisoč ljudmi dejal, da je grobišče pod Krenom simbolni kraj vseh 600 nekdaj prikritih grobišč v Sloveniji. Slovenska prikrita grobišča je tudi označil za kalvarije, na katerih se zbirajo in molijo tudi zato, da bi lažje dosegli spravo.

“To pa naj bo tudi dar na oltar domovine ob 25-letnici svobodne slovenske države, za katero so umrli tudi ti, ki so svoje domove branili pred terorjem ali pa so se, čeprav so jih razglasili celo za narodne izdajalce, borili za “drugačno domovino in ohranitev krščanske civilizacije,” je še med drugim opozoril Glavan.

Vence k spomeniku pod Krenom sta danes položili tudi delegaciji NSi in SDS, slovesnosti pa se je udeležilo tudi več poslancev.

B. O., STA