fbpx

Jan Plestenjak: Če gojiš jezik, na katerem si se dojil celo otroštvo, takrat si največji

Glasbenik Jan Plestenjak (Foto: zajetje zaslona RTVS)

“Slovensko glasbo ljudje radi poslušajo. Menim, da slovenski izvajalci še vedno prodamo največ kart. Najbolj nevarno je, če zaradi kompleksa majhnosti pozabiš na svojo esenco, od kod si. Namesto, da bi nosil s ponosom, jaz pa prihajam iz Svete Trojice, in bi to nosil kot generalski čin na rami. Raje pobegneš od tega in bi bil vse drugo, kar si,” je v oddaji Arena opozoril najpopularnejši glasbenik popularne glasbe Jan Plestenjak in opozoril, da se omenjeni problem ne pojavlja zgolj v glasbi, ampak v vseh stvareh. 

Ceca, srbska turbofolk pevka, bo imela otvoritveni koncert na ptujskem kurentovanju, ki je osrednji pomladni kulturno-etnografski festival nacionalnega pomena. Čeprav se o glasbi in okusih ne razpravlja, je bil glasbenik Jan Plestenjak povprašan, ali spada srbska turbofolk glasba na začetek kurentovanja. Plestenjak je uvodoma pojasnil, da je glasbeni ustvarjalec in ima veliko spoštovanje do vseh, ki ustvarjajo glasbo. “Vem, koliko emocije in ljubezni je potrebno dati v to. Ne ocenjujem slogov ali jezikov. Ne vem, kdo je tukaj organizator, če je privatni, se mi zdi prav, da izbere, kogar hoče, smo namreč na trgu”.

Če pa so organizatorji občine ali zavodi, je zadaj slovenski davkoplačevalski denar, zato Plestenjak meni, da mora vsak sam razmisliti, ali je to prav ali ne. “Zdelo bi se mi narobe ljudem z nekim zakonom govoriti, kaj morajo in česa ne. Zdelo bi se mi celo izpod časti. Verjetno, če bi v nekem javnem sektorju za davkoplačevalski denar najemali tujce, ali je to policija ali občinski delavci in bi bili za isto opravljeno delo več plačani, bi se pa po moje res zgodila ulica,” je povedal in dodal, da imamo v Sloveniji ogromno mladih glasbenikov.

Včasih gre za kompleks majhnosti enih ljudi, ki odločajo
Ko gledamo občinske festivale, lahko vidimo, da je polovica hrvaških glasbenikov. Na vprašanje, ali je tako, ker je premalo dobrih izvajalcev v Sloveniji, je Plestenjak odgovoril, da nikakor. Slovensko glasbo ljudje po njegovih besedah radi poslušajo. “Menim, da slovenski izvajalci še vedno prodamo največ kart. Tukaj gre včasih za kompleks majhnosti enih ljudi, ki odločajo. To je vseslovenski problem,” je izpostavil. Najbolj nevarno po njegovih besedah je, če zaradi kompleksa majhnosti pozabiš na svojo esenco, od kod si. “Namesto, da bi nosil s ponosom, jaz pa prihajam iz Svete Trojice, in bi to nosil kot generalski čin na rami. Raje pobegneš od tega in bi bil vse drugo, kar si. To ni problem samo v glasbi, ampak v vseh stvareh,” je bil jasen. Ena taka kolektivna zavednost in odgovornost se ne zgodi samo v glasbi. Pravi, da ga zelo moti, da iPhone nima menija v slovenščini, in če ga naslednji ne bo imel, ga tudi ne bo kupil. “Sedaj bi to nekdo iz kompleksa razlagal, saj je vseeno, saj znam angleško. Seveda znam, ampak se mi ne zdi prav.”

Foto: zajetje zaslona

Plestenjak je povedal, da hrvaški pevci želijo delati z njim duet, ampak sam pravi, da bi želel, da zapojejo v slovenščini. “Delam za ta trg in se mi zdi to prav. Velikokrat je ta izbira mladih slovenskih glasbenikov, ki pojejo v tujem jeziku, beg pred samim sabo. A je ob besedi spoštovanje tako težko imeti besedo ponos. A mora biti ponižnost? Če gojiš svojo esenco, jezik, na katerem si se dojil celo otroštvo, takrat si največji,” je poudaril in dodal, da obenem moraš biti tudi odprt. Spomnil je, da mu je mama dala enkrat za rojstni dan Vrbinčev Slovar tujk. Takrat se mu je to zdelo čisto brez veze, bil je namreč star 12 let. Povedal je, da mi je v slovar napisala: “Moj ljubi Jan, naj ti bodo tujke znanke, a ne spremljevalke”. “S tem je ona povedala vse. Potrebno je biti odprt, spoštljiv do vseh drugih zvrsti, potrebno je poznati in ne biti ignorantski, ampak gojiti svojo esenco do maksimuma in takrat si lahko najbolj prepričljiv,” je izpostavil Plestenjak.

Plestenjak je opozoril na anglizacijo, ki je mogoče celo veliko bolj agresivna. “To, kar dela anglosaški trg, najprej s tem, da so globalno lastniki vseh digitalnih platform, praktično vsem razen hispanosom vsiljujejo svojo kulturo. To je neka kolonizacija brez enega ustreljenega metka,” je komentiral. Povedal je, da ga ne moti, da mladi uživajo v drugačni glasbi. “Naj uživajo. Uživajo tudi v slovenski glasbi. V letu in pol, ko imam turneje, prodam 150 tisoč kart. To je nori procent,” je pojasnil. “Kjer je država zraven, zakaj ne bi bilo mogoče na Radiu Slovenija imeti kanal, ki bi vrtel samo slovensko glasbo, pa recimo široko mainstream pop kulturo, ne segmentirano. Mislim, da bi bil to izjemen uspeh. Mogoče se kdo tega boji. Ljudem nekaj vsiljevati, kaj je prav, pa menim, da je čisto narobe.”

Ker številni pravijo, kako naj bi bil hrvaški jezik bolj žameten in speven, slovenski pa bolj robat, je bil Plestenjak povprašan, kakšno je njegovo stališče o tem. “To je beg od lastne nesposobnosti. Težko je napisati lepo besedilo. A sedaj pa pobegnemo v drugi jezik, kjer smo manj samokritični, ker se nam v angleščini vse super zdi. Ampak verjemite, Angležu se pa ne bo to tako super zdelo,” je pojasnil. Pravi, da nerad tukaj govori zgolj o glasbi. “Že to, da nekdo gre v Trst na kavo in reče, kako je boljša kot pri nas. Zakaj je boljša? Ali pa gre v Umag in Novigrad na morje pa se hvali, jaz pa ne hodim v Slovenijo na morje. Morje je pa popolnoma isto,” je bil jasen in dodal, da sam uživa v delčkih Slovenije. “To me hrani, uživam, nisem pa slep za to, kaj se okoli dogaja.”

Foto: zajetje zaslona RTVS

Ob spoštovanju pride ponos. Mi pa imamo zmeraj v paketu spoštovanje, ponižnost
Plestenjak pravi, da posluša tudi Billboard lestvice, da vidi, kakšni so trendi, ampak najbolj ga zanima, kdo je on sam. “Lahko organizacije in mediji posiljujejo z ne vem kakšnimi tujimi formami ljudi, človek je globoko zrasel, da začuti melodiko, ritem. Želel bi, da ne bi preprek postavljale državne institucije. Tu so pogrnili levi, desni, zgornji, spodnji, srednji”. Glede kvot za zaščito glasbe meni, da je neumnost posiljevati ljudi, kaj naj vrtijo. “Meni je to izpod časti”. Meni, da je slovenski ponos žerjavica, ki ga nihče ne zna do te mere prižgati, da bi lep, prijeten ogenjček gorel. “Ob spoštovanju pride ponos. Mi pa imamo zmeraj v paketu spoštovanje, ponižnost. Tega ne razumem. Imamo najlepšo deželo, varna je, jezik je prekrasen, v eni uri se odpelješ v hribe. Ljudi, ki hodijo vsako leto v Toskano, vprašam, če so bili na Kozjanskem, na Goričkem, v Brdih, pa nimajo pojma.”

Čeprav ima sam rad trubače, saj je njegov pokojni oče Srb, je izpostavil, da se dogaja, da če pridejo trubači v Ljubljano, je to etno, če pa pride naša harmonika, je pa to kmetija. “Zakaj tudi to ni etno? Tudi to je zame etno. Samo ta odnos spremenimo, pa bomo vsi srečni in zadovoljni ter brez krčev,” je zaključil.

Sara Kovač