Tako je slovenski playboy postavil prodanega ekonomista Jožeta P. Damijana na realna tla glede njegovih žaljivih in zavajajočih kritik podjetnikov!

Erazem B. Pintar (vir: twitter)

Profesor na ekonomski fakulteti dr. Jože P. Damijan je na svojem blogu objavil svoj odziv na peticijo podjetnikov, ki jo je označil za manipulacijo “za prikrivanje egoističnih interesov podjetniškega sloja”. Do tega je bil v svojem komentarju kritičen podjetnik in kolumnist Erazem B. Pintar. Eden od komentarjev na Pintarjev zapis pa je zapisal, da Damijan še ni videl trga ali pač kakršnegakoli dela nasploh, v blagajno ni prispeval še niti centa, pobral pa že precej. “Ko sem pa prebral tale njegov post, pa vidim da je akademsko in mentalno tudi malo v zaostanku.”

Pintar je v svojem odzivu, ki ga je objavil tudi na Facebooku, povedal, da se mu zdi Damijanovo pisanje poenostavljeno in zavajajoče. Damijanova karakterizacija podjetnika kot desetletnika, ki kuha mulo, ko mu doma naročijo, naj pospravi sobo, je namreč daleč od dejanskega stanja, v katerem se v Sloveniji nahajajo podjetniki.

Kakor je izpostavil tudi Pintar, je primerjava neustrezna, “saj, če bi ta desetletnik edini služil na trgu za celo družino, na primer, bil TV-zvezda reklam za Milko, bi ta družina z njim komunicirala in delala povsem drugače. Prekleto dobro pa bi pazili, da res ne bi kam šel. Drži, da bi mulca to najbrž pokvarilo, vendar to je svet, v katerem živimo. Edini svet. In v bistvu je ta edini svet dobro izhodišče za razmišljanje o davčni zakonodaji”.

Pustimo utopije, pomembno je tukaj in zdaj
Pintar je še povedal, da samo teoretiziranje o najboljšem možnem sistemu nima nikakršnega smisla, dokler smo vpeti v realni svet. “Živimo v svetu, edinem svetu, kjer trenutno vlada kapital, svetu, ki ga kreirajo mediji, zvezde in podjetnost v svojem dobrem in slabem.”  “Vendar, to so pravila igre. In v tej igri smo lahko samo uspešni ali pa ne. Za dvomilijonski narod je jamranje čez svetovna pravila igre vsaj kalimerovsko, če že ne usmiljenja vredno, izumljanje novih družbenih ureditev pa patetično.”

Jože P. Damijan (Foto: STA)

Za slovensko uspešnost je ključna mednarodna konkurenčnost. Mednarodne konkurenčnosti pa ni mogoče doseči z dušenjem podjetništva in privijanjem slovenskega davkoplačevalca z izgovorom, da s tem pomagamo slovenskemu zdravstvu, ki je v absolutnem razsulu. Konkurenčni smo lahko samo, če se pri nas ustanavljajo nova podjetja, se razvijajo, ostanejo v Sloveniji in v državo pridejo tudi tuja podjetja, je zapisal Pintar.

Samo nižji davki bodo zvišali kupno moč srednjega razreda
“Če moramo davke prilagoditi temu, da zvezdniška podjetja ostajajo tu, moramo to pač storiti. Če moramo vsakemu zares perspektivnemu študentu oprostiti davke za prvih pet let poslovanja, če odpre podjetje doma, tudi. Če moramo plače mladim, uspešnim ljudem dvigniti v nebo, da ostanejo tu, prav tako.” Sociala naj bo, in je tudi sama lahko, del konkurenčnosti, a ne na tak način, kjer višina socialne podpore za brezposelne samo demotivira zaposlene. Če se res hoče pomagati navadnim ljudem, bi bilo najprej potrebno znižati davke, s čimer bi se povečala kupna moč davkoplačevalcev in se posledično dejansko okrepil srednji sloj.

“Da, in davčna reforma je res naloga za četrtošolce. Ob zanemaritvi dejstva, da smo mikro država, kar ni tako huda zanemaritev, kot bi jo nekateri radi ves čas prikazovali, enostavno, v celoti pogledaš sosedska davčna okolja in narediš konkurenčno okolje. Če idioti v naši okolici naredijo še boljša okolja, se spet prilagodiš.” Vprašati se moramo, ali želimo biti “država strokovnjakov, dodane vrednosti in solidne varnosti ali želimo državo nesposobnežev, otrok brez perspektive in upokojencev, ki jo vodijo mafijske združbe”?

Ivan Šokić