[Ekskluzivno] Komu danes ukazuje direktor Adrie iz časa najhujše letalske nesreče v slovenski zgodovini? Umrlo je 180 ljudi!

Tanja Fajon in Franc Sever Franta (Foto: Občina Kamnik)

V zadnjih mesecih vse večji vpliv pridobiva nekdanji partizanski komandant Franc Sever – Franta, ki mu v levičarskih krogih pripisujejo zasluge za domneven preboj 450 partizanov iz 12 tisoč nemških vojakov močnega obroča na Menini planini. Ta po vojni ni postal niti narodni heroj, še več, leta 1964 je izgubil tudi čin generala, nato pa se mu je kot direktorju Adrie pripetila še najhujša nesreča v zgodovini slovenskega letalstva. A danes ga kujejo v zvezde, prav rad pa ukazuje številnim politikom, čeprav uživa na račun pokojninske blagajne že skoraj 40 let. Ko ga je zmotilo poimenovanje kamniške knjižnice po pesniku Balantiču, naj bi na primer takratnega župana in sedanjega predsednika vlade Marjana Šarca želel “kar na gobec”, ta pa zdaj o njem govori le lepo, kot bi ga bilo strah. Pogosto ga je moč videti v Brglezovi družbi, poleg tega pa bo v novi namizni igri, s katero sprevrženi levičarji nameravajo poneumljati otroke, dobil tudi figuro s svojo podobo.

Tokrat prikazujemo zanimivo življenjsko zgodbo še pred nedavnim malo znanega partizanskega komandanta Franca Severja Frante, ki se v zadnjih mesecih vse pogosteje pojavlja v javnosti, s tem pa raste tudi njegova priljubljenost med slovenskimi levičarji. Kot je navajala TV Slovenija, kjer je bil prikazan 7. februarja 2017 v oddaji Spomini, se je Franta rodil leta 1923 v Št. Juriju pri Grosupljem, že leta 1941 pa se je pri osemnajstih letih pridružil partizanom. Med drugo svetovno vojno naj bi bil borec in kurir poveljnika partizanske vojske Franca Rozmana – Staneta, pozneje pa še komisar in komandant brigad, ki je sodeloval v mnogih bitkah. Kot njegov najpomembnejši uspeh se šteje preboj okrog 450 obkoljenih partizanov z zasnežene Menine planine, ki naj bi se uspeli prebiti skozi kar 12 tisoč nemških vojakov močan obroč.

O dogodkih na Menini planini je uporabnik družbenega omrežja Twitter Božidar T. Biščan zapisal: “Moja mama Amalija, takrat 15-letnica, je bila priča. Ko je kak dan pred prebojem ta Franta pri cerkvi v Okonini slekel in ustrelil vojnega ujetnika, kar je zločin, ki ne zastara. In danes temu podnu, ki ni spoštoval ženevskih konvencij, ponosno sedi slo PV!”

Spominskih slovesnosti na Menini planini se redno udeležujeta Kučan in Šarec
Prav na Menini planini zdaj vsako leto potekajo partizanske proslave, med drugim je tam reden gost zadnji šef slovenskih komunistov Milan Kučan, opaziti je bilo moč tudi zloglasno levičarsko evroposlanko Tanjo Fajon pa tudi Marjan Šarec se jih je udeleževal še kot kamniški župan, zdaj pa kot predsednik vlade. Tam se ne trudi skrivati svojega navdušenja nad revolucionarnim nasiljem in komunističnim sistemom: “In le tako bo potem Slovenija spet taka, kakršna je bila leta 1941, ko je bilo veliko ljudi, ki so zbrali pogum ne vedoč, kaj jih čaka, in tudi osvobodili Slovenijo in zaradi njih smo danes tukaj, da jim izkažemo to čast. Mi, ki ne vemo in nikoli ne bomo vedeli, kaj je to mraz, kaj je to lakota, kaj so to nečloveški napori in kaj je to, ko švigajo krogle okoli tebe. Mi lahko to samo poskušamo razumeti in jim izkažemo čast. Smrt fašizmu!” Že 1. julija 2017 se je prav tam zavzel tudi za omejevanje svobode govora: “Tudi danes potrebujemo preboj. Potrebujemo preboj iz vsesplošne apatije, zagrenjenosti, nezainteresiranosti in tudi sovražnih govorov in vnašanja razdora med slovensko družbo.”

Franc Sever Franta je sedel ob Milanu Kučanu. (Foto: posnetek zaslona)

Menina planina je po vsej verjetnosti mit kot del režimske propagande
Tudi letos je tam potekala slovesnost, na kateri so prevladovale zastave nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Na veliko so poudarjali številko 12 tisoč nemških vojakov, na Nova24TV smo za primerjavo navedli dejstvo, da je tretji rajh za okupacijo celotne Danske 9. aprila 1940 potreboval okoli 14.500 vojakov. A na Menini planini jih bojda 12 tisoč ni uspelo preprečiti pobega okoli 450 partizanov, katere so obkolili z vseh strani. V zvezi s tem smo kontaktirali tudi uglednega zgodovinarja dr. Staneta Grando. Po mnenju Grande gre pri omenjenem številu nemških vojakov za veliko Šarčevo pretiravanje: “Realna številka je veliko nižja. Morda je bilo 12 tisoč nemških vojakov na celem Štajerskem.” Ob tem poudarja, da so slovenski zgodovinarji v preteklosti pogosto pretiravali pri opisovanju moči takratnih nemških sil na območju Menine planine: “To ni bila elitna nemška vojska, ampak pomožne vojaške enote. Elitne vojaške enote so namreč potrebovali drugod. Med nemškimi vojaki je bilo tudi veliko štajerskih Slovencev.”

Marjan Šarec, Tanja Fajon in Franc Sever Franta (Foto: Občina Kamnik)

Po vojni se je Franta udobno namesti na direktorski položaj
Po mnenju Grande je ne glede na vse treba poudariti, da je “Franta izjemno zanimiv pripovedovalec. O njem malo vemo in je ena partizanskih skrivnosti. Zamolčali so tudi uspeh reševanja njegove skupine na Menini planini, ki je bilo izjemno drzno ter izvedeno po drči za drva. Na mestu so torej vprašanja, zakaj se je o njem tako malo govorilo, komu je bil napoti ter zakaj ni postal narodni heroj”. Ne samo, da kljub domnevnemu uspehu na Menini planini ni postal narodni heroj, pač pa je leta 1964 izgubil še čin generala. Kot je povedal za Dnevnik, naj bi bil razlog za to Volkswagnov hrošč, ki si ga je uvozil brez plačila carine, kar je bilo možno zaradi poškodbe, ki jo je pridobil med vojno. A kontaktiral nas je vir, ki je namignil, da bi bile posredi lahko tudi težave z ženskami. Prav včeraj smo že na Nova24TV poročali tudi o primeru Cirila Ulčarja, ki si je zaradi “rinjenja v ženske” prislužil strogi ukor. “Slaven partizanski komandant, junak, je bil v mladosti visok, vitek in čeden gospod. Pravi magnet za ženske,” so maja letos priznali tudi pri Dnevniku tajkuna Bojana Petana.

Franc Sever Franta (Foto: Facebook)

Adrio vodil v času najhujše letalske nesreče v slovenski zgodovini, po tem pri 57 letih pobegnil v penzijo
Po zaključeni karieri v vojski se je vpisal na zagrebško ekonomsko fakulteto, kmalu po njenem zaključku pa je postal direktor ljubljanskega letališča. Še dandanes se rad pohvali, kako se je v tej vlogi ob pijačah srečeval z množičnimi morilci, kot so na primer Josip Broz Tito, Edvard Kardelj in Stane Dolanc. Kariero je nadaljeval na mestu direktorja družbe Inex Adria Aviopromet, v času njegovega vodenja pa je prišlo do katastrofalne nesreče leta št. JP-1308.

Prvega decembra 1981 je letalo McDonnell Douglas MD-81 strmoglavilo na Korziki, v nesreči, ki se je v zgodovino zapisala kot najhujša v zgodovini slovenskega letalstva, pa je umrlo vseh 180 potnikov in članov posadke na krovu. V podjetju so, podobno kot tudi v današnji družbi Adria Airways, že takrat vladali slabi odnosi, prav tako pa tudi organizacijske težave. Letalo na letu JP-1308 so tako zamenjali kar dvakrat, 27 ton razbitin pa so na pobudo današnjega poslanca Slovenske demokratske stranke Franca Breznika odstranili šele leta 2008. Akcijo je podprla tudi takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše.

Letalo McDonnell Douglas MD-81, Inex Adria Aviopromet, ki je bilo vpleteno v nesrečo. (Foto: Andy Kennaugh, Wikimedia Commons)

Po tem tragičnem dogodku se je Franta, kot opisuje Dnevnik, “dostojno in z dvignjeno glavo” upokojil, in to pri 57 letih starosti, kar pomeni, da na račun državne pokojninske blagajne živi že kar 38 let. Sicer je prav, da je po takšnem dogodku prevzel objektivno odgovornost in se kot direktor umaknil, a gledano z današnjega zornega kota ne bi bilo nič narobe, če bi si poiskal kakšno drugo službo. Ne nazadnje, kot kaže, se bomo Slovenci kmalu lahko upokojevali šele pri 67 letih!

Foto: posnetek zaslona

Franta naj bi, ko ni bilo po njegovo, Šarca želel kar “na gobec”, ima še danes nasilne impulze?!
A kljub dolgem obdobju v pokoju Franta ni izgubil želje po ukazovanju. Šarec, ki rad svari pred t. i. “sovražnim govorom”, seveda ne želi povedati, da se v resnici gotovo tudi sam boji nasilja s strani Frante. Ta še vedno rad komandira iz ozadja, ko pa mu ne uspe, se očitno posluži tudi groženj s fizičnim nasiljem. Potem ko je kamniški občinski svet spomladi 2015 soglasno izglasoval preimenovanje kamniške knjižnice po pesniku Francetu Balantiču, prav tako pa je to storil tudi občinski svet v Komendi, so zaradi tega glasno protestirali veljaki zveze borcev. Kot je poročal Reporter, je bilo celo slišati, da naj bi Šarcu partizanski komandant Franta zagrozil, da ga bo zaradi tega preimenovanja kar “na gobec”. Grožnje so dobro zalegle, Šarec je nato skušal razveljaviti odlok o preimenovanju, in to kar dvakrat, a prvič ni dobil ustrezne podpore svojih občinskih svetnikov, drugič pa so mu to onemogočili občinski svetniki iz Komende, ki so vztrajali pri poimenovanju knjižnice po Balantiču.

Foto: posnetek zaslona

Za komandiranje Frante je danes, kot kaže, najbolj dojemljiv radikalni Brglez
Izmed visokih politikov je danes v družbi Frante mogoče najpogosteje opaziti radikalnega evropskega poslanca iz vrst Socialnih demokratov Milana Brgleza. Iz pričevanj in tudi fotografij, dostopnih na spletu, je videti, kot da Franta Brglezu odločno ukazuje, kaj mu je storiti, ta pa ga le nemo posluša. Dobivajo se v prestižnih gostinskih lokalih, kot so tisti v pritličju ljubljanskega Maximarketa, po sramotnih nastopih Violete Tomić, ko so se njeni skrajno levičarski volivci v veliki meri preselili k Brlgezu, ki je na listi svoje stranke kandidiral šele na četrtem mestu, pa je k temu gotovo mnogo pripomogel Franta prek zveze združenj borcev.

Franc Sever Franta in Milan Brglez (Foto: Facebook)

V poskusu propagandne inovacije – namizni igri – bodo otroke skušali poneumljati tudi s Frantovo figuro
Nedavno smo na Nova24TV poročali tudi, kako raper Darko Nikolovski, ki se je javnosti vtisnil v spomin kot podpredsednik propadle stranke Zares Gregorja Golobiča, ponovno dviguje prah. Ima namreč sprevržene načrte za ideološko indoktrinacijo otrok z namizno igro “Postani partizan!”, v njej pa je zbral – očitno dolgoletne – ideje o tem, kako prepričati otroke v izkrivljeno črno-belo različico zgodovine, s kakršno nas režim posiljuje že vse od leta 1945.

Zlato pravilo igre se glasi:
“Igra poteka v LEVO,
ker je slovenska levica vodila k napredku in razvoju.
Okupatorjeve kocke meče soigralec na tvoji DESNI,
ker je slovenska desnica sodelovala z okupatorjem!”

O medvojnih umorih in povojnih umorih z več tisoč mrtvimi niti besede. Niti krvava revolucija, ki je bila edini namen partizanov pod vodstvom komunistov, ter beda, v kakršni smo živeli po letu 1945, nista omenjeni. Za kup kartona, s katerim si namerava napolniti žepe, bo v predprodaji zaračunal 34,90 evra, v prosti prodaji pa bo ceno dvignil kar na 39,90 evra, v kar ni vključena niti poštnina. Kar javno prek priljubljenega družbenega omrežja Facebook otroke poziva, naj si Franto, ki bo kot figura predstavljen v igrici, izberejo kot svojega najljubšega komandanta. Le bojimo se lahko, da bodo igro, pri razvoju katere so na stroške davkoplačevalcev sodelovale tudi javne agencije, naročale osnovne šole v državni lasti!

Franc Sever Franta (Foto: posnetek zaslona)

Rok Krajnc