fbpx

Lepi cekini akademskih glasbenikov 

Ljubljana. Slovenska filharmonija.

Številni slovenski akademski glasbeniki, vrhunski in manj vrhunski, imajo dovolj dela. Doma in po svetu. In tudi zaslužki niso slabi. Med njimi pa so tudi takšni, ki so dovolj zviti in so pripeti na državne jasli, namreč na kakšen javni zavod, ki denar prejema iz državnega proračuna, večino posla pa opravljajo drugod. Socialno varnost daje država, dober denar pa služijo prek svojih espejev in raznih zavodov ter društev.

Plača v Ljubljani, pozavna v Katarju
V javnosti je zaokrožila zgodba Mihe Šulerja, pozavnista, ki je delno zaposlen v orkestru RTV Slovenija, živi in dela pa v Katarju, v glavnem mestu Doha, kjer je tudi član tamkajšnjega simfoničnega orkestra. Šuler seveda ni edini, ki je na RTV zaposlen in dobiva plačo, pa ga v tej hiši ne vidijo. Na RTV Slovenija je na desetine ljudi, ki tedne in tudi leta ne prestopijo praga te hiše, dobivajo pa plačo od vseh nas, to je od obveznega davka RTV.

Komu je bil v napoto Damjan Damjanovič?
Damjana Damjanoviča je z mesta direktorja Slovenske filharmonije nedavno odstavil minister za kulturo Tone Peršak, to pa predvsem zaradi pritiska kulturniških samoupravljavcev in sindikalistov iz vrst glasbenikov. In to ravno zaradi tega, ker je na tem področju želel narediti red. Člani orkestra Slovenske filharmonije so na veliko privatizirali, velikokrat pa je na račun tega trpelo delo v orkestru, kjer so redno zaposleni. Premalo vaj, izmučenost zaradi koncerta prejšnji večer … Tako je lahko tudi nevešče uho slišalo neuglašenost orkestra. In Damjanovič je s svojimi zahtevami postal moteč. Tudi Patrik Greblo, vodja glasbene produkcije na RTV Slovenija, je želel narediti red, vendar je dočakal le usodo Damjanoviča.

Sindikalist v filharmoniji Klemen Hvala (levo) je glavni pobudnik odstavitve nekdanjega direktorja filharmonije Damjana Damjanoviča (desno), ker je ta želel narediti red v orkestru.

Hvala je pravi mojster – a ne koncertni, bolj za biznis
Eden od teh, ki je nosil zastavo pri napadih na Damjanoviča, je bil Klemen Hvala, ki v filharmoniji vodi sindikat SVIZ, za polovični čas opravlja delo umetniškega vodje orkestra v Slovenski filharmoniji, poleg tega pa uči tudi na Glasbeni šoli Grosuplje. Njegov s.p. mu je leta 2011 prinesel dodatnih 21.188 evrov, leto pozneje 15.997 evrov, v letih 2013 in 2014 po 14 tisoč evrov, leta 2015 dobrih 18 tisoč evrov in leta 2016 kar 22.012 evrov. Pri tem je treba dodati, da obstaja tudi Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, ki pa nima prav nič s Slovensko filharmonijo, razen tega, da v njem igrajo tudi člani Slovenske filharmonije. Ta godalni orkester je samostojno društvo, ki je imelo od leta 2002 do letos krepko prek dva milijona evrov prihodkov. Klemen Hvala je tudi umetniški vodja tega godalnega orkestra.

Ne le v Dohi, tudi v Celovcu
Tadej Kenig, klarinetist, ki je zaposlen v SNG Opera in balet Ljubljana, se kot samostojni podjetnik podpisuje tudi pod Studio Adriars, storitve v glasbi, in še pod kulturno društvo z enakim imenom. V zadnjih letih je prek espeja in društva zaslužil več kot 35 tisočakov.

Kenig je v odzivu na članek zapisal, da je njegov s.p., Studio Adriars, Storitve v glasbi, Tadej Kenig, s.p.  že vsaj štiri leta zaprt. Kulturno društvo Adriars, katerega ustanovitelj je in ga vodi od leta 2006, pa je neprofitna organizacija, preko katere delujeta in financirata svoje poustvarjanje pihalni kvintet in ansambel za sodobno glasbo. To rezultira, član sem namreč obeh zasedb, sodelovanje devetih vrhunskih slovenskih in dveh tujih akademskih glasbenikov, posnetih več zgoščenk in organizacij koncertov v Sloveniji in v tujini. Četudi bi govorili o 35.000 evrih, tega ne bi mogli definirati kot zaslužek, saj društva ne smejo pridobivati dobička.

Tudi čelistka Tanja Babnik iz ertevejevskega orkestra ima svoj s.p.; samo na Waldorfski šoli je v zadnjih letih zaslužila dodatnih 42.106,55 evra, v Glasbeni šoli Ribnica 5.296,54 evra, nekaj malega pa še na drugih ministrstvih in Univerzi v Ljubljani. Violončelist Igor Mitrović je zaposlen v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, hkrati pa ga najdemo še v profesorskem zboru Glasbene šole Vič, poleg tega je tudi član deželnega konservatorija za glasbo v Celovcu. Ni jim hudo.

Čelistka Tanja Babnik je ena izmed članov orkestra RTV in s privatnimi posli služi mastne vsote denarja.

Zloraba imena Slovenska filharmonija
Predsednik društva Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je Boris Šinigoj, ki je bil nekoč tudi direktor Slovenske filharmonije. Tu gre za zlorabo imena Slovenske filharmonije, saj večina misli, da je godalni orkester del tega javnega zavoda, kar pa ni res. Gre za spretno prevaro.

Več si lahko preberete na Škandal24