fbpx

Logarja prišel v Ljubljano podpret avstrijski zunanji minister

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je prišel v Ljubljano na povabilo predsedniškega kandidata dr. Anžeta Logarja. (Foto: FB)

Na osebno povabilo je na obisk v Ljubljano prišel nekdanji ministrski kolega in predvsem dober prijatelj predsedniškega kandidata dr. Anžeta Logarja, avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. Najprej sta se v pogovoru dotaknila ključnih zunanjepolitičnih izzivov, nato sta se udeležila okrogle mize s študenti Pravne fakultete v Ljubljani.

Na ljubljanski pravni fakulteti je v ponedeljek potekal pogovor z avstrijskim zunanjim ministrom, ki ga je vodil zaslužni profesor dr. Janez Kranjc.

Trenutno živimo v zanimivih časih. Odkar sem drugič postal zunanji minister, sem imel le dva tedna normalnega dela,” je uvodoma dejal avstrijski minister Schallenberg in pri tem kot ključna izziva tako za Avstrijo kot Evropo izpostavil pandemijo covida-19 in rusko invazijo na Ukrajino. Meni, da smo bili Evropejci nekoliko razvajeni, pandemija in invazija pa sta nas prizemljili.

Putin testira pogum Evropejcev
Vojno v Ukrajini ne vidi kot vojno med Zahodom in Vzhodom, temveč kot vojno proti mednarodnim normam. “Ruski predsednik Vladimir Putin si želi Evropo oslabiti in tega mu ne smemo dopustiti, saj bi bilo to močno sporočilo vsem avtokratom po svetu. Prav zato je enotnost zdaj naš največji izziv,” je opozoril. Hkrati je opomnil, da odziv Evrope na vojno v Ukrajini opazujejo številne države v Afriki in Latinski Ameriki. “Želijo videti, ali sta pogum in odločnost še vedno prisotna v Evropi,” je še dodal.

Trenutne razmere v Ukrajini je ocenil kot nepredvidljive. “Nekatere članice EU želijo okrepiti vlogo diplomacije, druge pa so osredotočene zlasti na nadaljnjo dobavo orožja Ukrajini,” je povedal in poudaril, da Avstrija – zaradi svoje nevtralnosti – Ukrajini ne pošilja orožja, vendar jo vseeno podpira na druge načine. Pojasnil je tudi, da je avstrijska nevtralnost izključno vojaška in ne politična.

Kljub vojaški pomoči in sankcijam se bosta na koncu vseeno morala Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski usesti za mizo, saj to vojno lahko končajo le pogajanja,” je dodal.

Dotaknil se je tudi odnosov med Slovenijo in Avstrijo, ki jih je označil za odlične, verjetno najboljše doslej. Vseeno pa je izpostavil vprašanje manjšin in dejal, da si nemško govoreče skupnosti v Sloveniji zaslužijo priznanje. Čeprav Dunaj nasprotuje jedrski elektrarni v Krškem, je minister poudaril, da Avstrija ne namerava ovirati odločitev članic EU glede koriščenja jedrske energije. Sporna se jim zdi predvsem politika jedrske energije na ravni EU, in sicer opredelitev jedrske energije in plina kot prehodno zelenih dejavnosti. Zato je Avstrija že v petek vložila tožbo pri Sodišču EU.

Vojna v Ukrajini sprožila migrantski val
Osredotočil se je tudi na problem migracij, ki jih je sprožila Putinova invazija, in poudaril, da ima Avstrija trikrat več prosilcev za azil na prebivalca kot Italija. “To je le eden od razlogov, zakaj si Avstrija želi skupen pristop EU na področju migracij,” je dejal. Zaveda se, da imajo države glede tega različna mnenja, zato je ponovil predlog avstrijskih oblasti, ki ga je poimenoval odgovornost in solidarnost. V skladu s tem predlogom bi države, ki ne želijo sprejeti migrantov, morale prispevati in pomagati na drugačen način, poroča STA.

Pri vprašanju glede možnih reform Varnostnega sveta Združenih narodov je izpostavil, da bi države, ki uporabijo veto, morale v Generalni skupščini pojasniti, zakaj so ga uporabile.

Nekdanji minister in predsedniški kandidat Logar pa je opozoril, da bi Evropa in Zahod morali pokazati več iniciative v Afriki in Latinski Ameriki. Opozoril je, da Rusija in Kitajska širita svoj vpliv na omenjenih celinah prek investicij in raznih infrastrukturnih projektov. “Če se bo to nadaljevalo, bi se lahko stališča nekaterih držav Afrike in Latinske Amerike približala Rusiji in Kitajski,” je še dodal.

Sara Kovač