Nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Zupančič pravno raztrgal obtožni predlog zoper Strehovca – tožilcema in sodnicama očita celo kaznivo dejanje zlorabe položaja!

Boštjan M. Zupančič (Foto: STA)

Podpore dr. Tadeju Strehovcu iz vrst pravne stroke se vrstijo. Odločno v bran dr. Tadeju Strehovcu se je postavil tudi Boštjan M. Zupančič, nekdanji ustavni sodnik in sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice. Na lastno pobudo je napisal tudi neodvisno pravno obrazložitev, iz katere izhaja, da je pregon dr. Strehovca pravno neutemeljen, protizakonit in protiustaven. 

Nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, ustavni sodnik in strokovnjak za kazensko procesno pravo dr. Boštjan M. Zupančič že v samem začetku memoranduma izpostavi, da se postavlja vrsta vprašanj, ki mečejo zelo dvomljivo luč na sam obtožni akt (obtožni predlog). Tega je 5. aprila 2018 vložil okrožni državni tožilec (ODT) Marko Godec, na predobravnavnem naroku 24. avgusta 2018 pa ga je zastopala ODT Ana Kirm. Zupančič poudarja, da je ta obtožni akt, ki naj bi po obtožnem predlogu iniciral normalni kazenski postopek po obtožnem predlogu, arbitrarno dejanje ODT Marka Godca. Ne obstajajo niti materialnopravne podlage v 297. členu kazenskega zakonika, niti predpostavljani zakonski znaki (dejansko stanje k.d.). Obtožni predlog tudi frontalno krši Navodilo Vrhovnega državnega tožilstva (št. Ktr2/13-13-GHJ-T/vg) in je z njim v opreki, opozarja strokovnjak.

Profesor kazenskega prava na podlagi tega celo zapiše, da sta tožilca Godec in Kirmova storila kaznivo dejanje zlorabe uradnega dejanja ali uradnih pravic.

Celoten postopek je tako po mnenju profesorja Zupančiča sporen v naslednjih točkah:

1. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je dne 16. 06. 2018 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložilo predlog za preiskavo (za posamezna preiskovalna dejanja) v skladu s čl. 431 Zakona o kazenskem postopku (ZKP), češ da obstaja utemeljen sum, da sta dr. Tadej Strehovec in Zavod za družino in kulturo življenja storila kaznivo dejanje po členu 297 KZ RS. ODT Marko Godec –, vedé in zavajajoče navaja, da sta storilca (personalni stek: dr. Tadej Strehovec) s tem, ker naj bi zgolj “javno spodbujala in razpihovala sovraštvo in nestrpnost” že storila k.d. po čl. 297 KZ RS. (Sintagma “javno razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti” se dvakrat ponovi v prvem in drugem odstavku predloga.)
Predlog je podpisal ODT Marko Godec. Predlog ne navaja zahtevanih znakov k.d. po 297. členu KZ RS. S tem je povsem očitno umanjkal utemeljeni sum kot bistveni predpogoj za uvedbo preiskovalnih dejanj. Predpostavlja se, da je ODT Marko Godec bil določno vedel, da je predlog vložil brez materialnopravne osnove. S tem je storil k.d. po členu 257 KZ RS.

2. Po določbah XXV. poglavja ZKP se smiselno uporabljajo druge določbe ZKP, kolikor ni v samem poglavju določeno drugače. To pomeni, da bi moralo dalje Okrajno sodišče preskusiti, ali v zadevi obstaja utemeljeni sum glede znakov k.d. po 297. členu KZ RS. V zadevi pod št. I Kpd 28491/2017 je Okrožno sodišče v Ljubljani po tem dne 31. 08. 2017 dr. Tadeju Strehovcu poslalo ”obvestilo osumljencu”. Podpisana je Maša Mrkun, višja pravosodna svetovalka (VPS: za sodnico Mojco Cigale Kršinar). Ob povsem očitni odsotnosti zahtevanih znakov k.d. po čl. 297 KZ RS se predpostavlja, da sta VPS Murkunova in sodnica Cigaletova vedeli ne le, da ne obstaja utemeljeni sum, ampak da kaznivega dejanja brez bistvenih znakov po 297. členu KZ RS sploh ne more biti. Zaradi zlorabe začetega kazenskega postopka z očitnim umanjkanjem znakov bistvenih za k.d. po 297. členu KZ RS se postavlja isto vprašanje njune odgovornosti za k.d. po čl. 257 KZ RS. Obe sta bili pristojni za preskus obtožnega predloga (glede obstoja utemeljenega suma), a tega nista storili.

3. Dne 24. 08. 2018 je okrajna sodnica Polona Kukovec obd. Dr. Tadeju Strehovcu podpisala “vabilo obdolžencu na predobravnavni narok”. Polona Kukovec je takisto vedela, da v dejanskem stanju zadeve niso podani kategorično zahtevani elementi k.d. po 297. členu KZ RS.

4.  Sodnica Polona Kukovec je dne 24. 08. 2018 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani predsedovala predobravnavnemu naroku zoper dr. Tadeja Strehovca in Zavod za družino in kulturo življenja. Obtožbo je zastopala okrajna državna tožilka Ana Kirm. Za obe, tudi za Kukovčevo in Kirmovo se predpostavlja (praesumptio juris et de iure), da sta določno vedeli, da se predobravnavni narok odvija brez kakršnegakoli utemeljenega suma in sploh brez pravnega temelja v 297. členu KS RS.

5. Iz zgoraj navedenega izhaja, da so v tem očitno montiranem procesu ODT Marko Godec, ODT Ana Kirm, VPS Maša Mrkun, sodnici Polona Kukovec in Cigale-Kršinarjeva v sostorilstvu storili k.d. zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. člen KZ RS.

6. (a) Zgoraj imenovani so, da bi dr. Tadeju Strehovcu in Zavodu za kulturo življenja prizadejali premoženjsko in nepremoženjsko škodo, (1) izrabili svoj uradni položaj pravosodnih funkcionarjev in (2) očitno prestopili meje svojih tožilskih in pravosodnih pravic. (b) Zgoraj imenovani so, da bi domnevnim oškodovankam—s tem ko so (1) izrabili svoj uradni položaj pravosodnih funkcionarjev in (2) očitno prestopili meje svojih tožilskih in pravosodnih pravic in pooblastil—pridobili nepremoženjsko korist. Ta nepremoženjska korist naj bi po njihovem direktnem naklepu bila v nematerialnem zadoščenju, ker naj bi jim bile (v najslabšem primeru) kršene osebnostne pravice. (c) Zgoraj imenovani so imeli namen (dolus specialis), da z montiranim kazenskim procesom utišajo dr. Tadeja Strehovca in Zavod za kulturo življenja, to je, da obema krátijo pravico do svobode izražanja, svobodo vesti in da z zlorabo pojma “sovražni govor” (brez ogrožanja javnega reda in miru) ponovno vzpostavijo “politično nekorekten” verbalni delikt in v posledici tudi avtocenzuro, ki bi temeljila na strahu pred kazenskim pregonom.

Dr. Zupančič v sklepu pravnega memoranduma med drugim zapiše: “Tu je več kot očitno, da ima arbitraren in brezpredmeten pravni napad na obdolžence – slabo montirani proces – za svoj namen instalirati strah in s tem naknadno avtocenzuro. Nad to manipulacijo s kazenskim pravom smo toliko bolj zaprepaščeni, ker na perfiden način poskuša v javnosti instalirati postkomunističen strah (verbalni delikt!) in s tem poprej opisani prior restraint. Avtocenzura, kot vemo izpod komunističnega režima, je najboljša oblika predhodnega omejevanja svobode izražanja.”

C. Š.