fbpx

Kaj so naredili protikoronski paketi za mlade?

Foto: iStock

Pandemija in kriza, ki je z njo prišla, sta prizadeli cel svet. Slovenija tu ni bila nobena izjema. Vlada Republike Slovenije je omejila določene aktivnosti, da je zamejila širjenje covid-19 in s tem reševala življenja. Posledice krize so občutili tudi mladi, zato jim je vlada priskočila na pomoč z različnimi ukrepi.

V nadaljevanju izpostavljamo ukrepe, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela v pomoč mladim.

Za študente v študijskem letu 2019/20:
PKP1 – Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo so imeli študenti višjih strokovnih šol, ki zaradi nastanka izjemnih okoliščin v letu 2020, ki so neposredno vplivale na izvajanje študijske dejavnosti v študijskem letu 2019/2020, in niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti pravico do podaljšanja statusa študenta za največ eno leto.

Subvencionirana prehrana:
PKP4 – Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 so imeli upravičenci do subvencionirane študentske prehrane v letu 2020 pravico do subvencioniranega obroka od 15. julija do vključno 31. julija.

Foto: Pixabay

Finančna pomoč družinam:
S PKP7 se znesek letnega dodatka za velike družine se za čas do konca epidemije poveča za 100 evrov za družine s tremi otroki in za 200 evrov za družine s štirimi ali več otroki.

Enkratni solidarnostni dodatek v višini 50 evrov prejme eden od staršev oz. rejnik otroka do starosti 18 let s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki dejansko živi v Sloveniji. * S PKP8 tudi vsi polnoletni dijaki.

Finančna pomoč mladim družinam z novorojenim otrokom:
Eden od staršev oziroma posvojitelj otroka s stalnim prebivališčem v Sloveniji, rojenega v času od 1. januarja 2020 do enega leta po koncu epidemije, bo prejel enkratni solidarnostni dodatek za novorojencev v višini 500 evrov. Izplačilo bo izvedeno po uradni dolžnosti za vse upravičence do pomoči ob rojstvu otroka, posebne vloge ni potrebno vlagati.

Izplačilo za otroke, ki so se rodili do sprejetja zakona, bo izvedeno do 31. 3. 2021. Za otroke, ki se bodo rodili po uveljavitvi zakona bo znesek izplačan v treh mesecih po rojstvu.

Enkratni solidarnostni dodatek za novorojence se ne bo štel v dohodek.

Finančna pomoč mladim:
Začasno in občasno delo dijakov in študentov je namenjeno pridobivanju delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka dijakom in študentom ter pokrivanju izrednih potreb po delu na strani delodajalcev. Študentsko delo torej ni namenjeno zagotavljanju temeljne ekonomske in socialne varnosti na strani študentov niti nadomeščanju rednih potreb po delu na strani delodajalcev.

Primarno socialno in ekonomsko varnost dijakom in študentom zagotavlja družina, na sekundarni ravni so za ta namen družinam in posameznikom namenjeni namenski socialni in razvojni transferji države (otroški dodatek, plačilo ali subvencioniranje prehrane, subvencioniran prevoz, subvencionirano bivanje, štipendije itn.). V kolikor dohodki družine skupaj z namenskimi socialnimi in razvojnimi transferji ne dosegajo predpisanega cenzusa, takšnim družinam pripada tudi denarna socialna pomoč (tudi izredna denarna socialna pomoč) kot temeljni socialni institut zadovoljevanja minimalnih življenjskih potreb. Namen študentskega dela tako ni zagotavljanje socialne in ekonomske varnosti dijakov in študentov ter njihovih družin, čeprav je seveda dobrodošel dodaten vir dohodka, kar posledično pomeni, da tudi dijaki in študenti na trgu dela niso obravnavani kot polnopravni delavci, temveč posamezniki, ki so zgolj v določenih segmentih v enakem ali primerljivem položaju z delavci. Temu so prilagojene tudi pravice in obveznosti dijakov in študentov pri opravljanju te vrste dela ter tudi njegova davčna obravnava.

V kontekstu epidemije COVID-19 in posledic na trgu dela je Vlada RS z interventnimi ukrepi želela v prvi vrsti ohraniti čim več delovnih mest. Interventni ukrepi na tem področju so tako bili s subvencijami, oprostitvami, povračili in likvidnostnimi ukrepi v gospodarstvu ohraniti zaposlitev delavcev in preprečiti večja odpuščanja do trenutka, ko bo z vidika epidemiološkega in gospodarskega stanja mogoče nadaljevanje delovnih procesov v polnem obsegu. Ukrepi so se tako na trgu dela v prvi vrsti nanašali na delavce, samozaposlene osebe in kmete, ki s svojim delom zagotavljajo ekonomsko in socialno varnost sebi in svojim družinam.

V trenutni situaciji lahko domnevamo, da bo učinek na opravljanje študentskega dela na letni ravni zaradi epidemije COVID-19, manjši kot recimo v času zadnje gospodarske krize, saj bo s postopno odpravo omejitev v gospodarstvu rast študentskega dela hitrejša kot rast zaposlenosti. Pri čemer z vidika učinkov ne smemo zanemariti niti likvidnostnih ukrepov namenjenih gospodarstvu oz. zagotavljanju tekoče likvidnosti podjetij, ki je ključnega pomena tudi z vidika potreb po študentskem delu.

Velika prednost mladih je, da so zelo prilagodljivi in učljivi, nekateri so tako tudi med epidemijo že našli priložnost za delo na področju povečanih potreb v logistiki, dostavah, nekaterih trgovinskih delih (npr. spletna prodaja), informatiki ipd. Še bolj pa nas veseli, da se je veliko mladih odločilo nesebično priskočiti na pomoč starejšim in drugim posameznikom, ki so v času epidemije potrebovali pomoč, kar je ena temeljnih odlik medgeneracijske solidarnosti in za to smo jim lahko samo hvaležni.

PKP 7 – Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 je uredil izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za študente. S pravico do izplačila navedenega dodatka se zagotavlja izboljšanje materialnega položaja. Prav tako se od enkratnega solidarnostnega dodatka za študente ne plača dohodnina. To je bil drugi dodatek študentom za leto 2020 – skupaj so prijeli 300 evrov.

S PKP8 prejmejo 150 evrov tudi vsi študenti s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki študirajo na tujem visokošolskem zavodu.

Delo mladih s COVID-19 bolniki:
PKP 7 – Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 je uredil dodatek za dijake in študente, ki delajo s COVID-19 bolniki.  ZIUPOPDVE v prvem odstavku 88. členu določa, da so dijaki in študenti upravičeni do dodatka za neposredno delo s COVID-19 bolniki v višini 30 odstotkov urne postavke njihovega osnovnega plačila. Dijakom in študentom, ki delo s COVID-19 bolniki sicer opravljajo v okviru izobraževalnega procesa, se prav tako nameni plačilo v višini osnovnega plačila dijaka in študenta ter dodatka v višini 30 odstotkov urne postavke njihovega osnovnega plačila. Dodatek za neposredno delo s COVID-19 bolniki pripada dijakom in študentom od 19. oktobra 2020 do preklica epidemije (sedmi odstavek 88. člena ZIUPOPDVE).

Sara Rančigaj