fbpx

Krek: Če namerava Golob uvesti ‘švedski model’, mora v Slovenijo pripeljati Švede

Direktor NIJZ Milan Krek. (Foto: sta)

“Sploh ne vem, če je to treba komentirat. Kot prvo nismo Švedska, ampak Sredozemlje in drugače razmišljamo o življenju, drugače razmišljamo o naših voditeljih, drugače zaupamo vladi in stroki itd. Težko je zadeve primerjat in v Sloveniji vodit ‘švedski model’. Slovenija enostavno ni Švedska. Če že namerava uvesti ‘švedski model’, potem mora v Slovenijo pripeljati Švede,” se je na napoved Roberta Goloba odzval direktor NIJZ Milan Krek. 

Z direktorjem NIJZ Milanom Krekom smo uvodoma spregovorili glede napovedi bodočega premierja Roberta Goloba, da bo uvedel “švedski model” boja z epidemijo covida-19. Krek: “Sploh ne vem, če je to treba komentirat. Kot prvo nismo Švedska, ampak Sredozemlje in drugače razmišljamo o življenju, drugače razmišljamo o naših voditeljih, drugače zaupamo vladi in stroki itd. Težko je zadeve primerjat in v Sloveniji vodit “švedski model”.” Slovenija enostavno ni Švedska. Krek je prepričan, da če se že namerava uvesti “švedski model”, potem je v Slovenijo potrebno pripeljati Švede, ki so drugačen narod kot slovenski in življenje sprejemajo na drugačen način.

Odzval se je tudi na Golobovo napoved glede njegove zamenjave na vrhu NIJZ: “Mene menja Svet zavoda, ne pa predsednik vlade. In glede na to, da imamo zelo dobre poslovne rezultate, da zelo dobro poslujemo, vodimo zadeve, ni nobenega razloga, za kakršnokoli strokovno menjavo.” Če gre za politično menjavo, pa pomeni neposredno vmešavanje politike v stroko. Sicer pa imamo na zdravstvenem področju eno zadnjih možnosti, da uredimo zdravstveni sistem, sicer bo razpadel in se zrušil sam vase. Bodoči minister Danijel Bešič Loredan je “klen Primorec”, ima dobre lastnosti, da se zadev resno loti in tudi kaj spremeni, vsekakor pa ni vse odvisno od njega samega. Glede njega osebno Krek nima nikakršne pripombe, in je po njegovem zelo dobra izbira.

Golobovo politično kadrovanje bi bilo povsem nedopustno: Kreka lahko na vrhu NIJZ zamenja zgolj Svet zavoda. (Foto: STA)

Je pa za vsakega novega ministra izjemno težko, ker se vsak izmed njih sreča s slabšimi razmerami v zdravstvu, kot njegov predhodnik. Za vsakega je težje reševati zadeve. A nekdo bo moral narediti “presek”. Bešič Loredan naj bi bil človek, ki bi znal to narediti, obenem pa je tudi dovolj vztrajen, toda problematika je širša. Zdravstvo pa je zagotovo potrebno reformirati in ga postaviti na nove temelje. NIJZ pa mu bo zagotovo stal ob strani. Za konec pa se je Krek dotaknil tudi prihodnje epidemiološke situacije in nekaterih potencialnih scenarijev spopada z epidemijo. “Treba je vedeti, da ima sedaj epidemija že določeno zgodovino, da traja že preko dve leti …”

Pozablja se na dolgoročne posledice bolezni, ki doletijo tudi mlade
“Prav zato je že veliko prebolelih, ki so pridobili določene “odporne mehanizme”, imamo več kot milijon 200 tisoč cepljenih, preko 600 tisoč oseb, ki so prejele po tri odmerke cepiva.” Ravno zato obstajajo zelo močne ovire za to, da bi prišlo do neke hujše oblike epidemije. Vendar pa je značilnost koronavirusa ta, da se zelo spretno spreminja. Posledično bi lahko dobili tako drugačno različico, da dosedanji imunski odzivi, ki so se razvili, ne bi več delovali, kar bi nas spet pripeljalo na začetek. Prav zato je potrebno imeti v mislih najhujše možne scenarije, da je blažje toliko lažje obvladovati. Na takšen način stroka tudi razmišlja zadnji dve leti. Virus je zelo nepredvidljiv. Na prepričanje, da je družbo “tako ali tako potrebno prekužiti”, da bi celo opustili cepljenje in se zanašali na “naravni potek epidemije” pa je odvrnil, da se moramo odločiti, ali bomo “humana” ali “nehumana družba”.

Vprašanje je, ali želimo biti humana ali nehumana družba. (Foto: Pixabay)

V primeru, da virus “spustimo z vajeti” in “ne cepimo nikogar”, je potrebno sprejeti dejstvo, da bo zelo veliko starostnikov umrlo. Vsaka sprejeta odločitev ima določene posledice. “Ne cepiti ljudi pomeni tvegati, da bo zelo visoka stopnja umrljivosti.” Krek se je odzval tudi na možnost, da se starejše precepi, obenem pa izolira (oziroma bolj skrbno pazi na stike z njimi), družba pa razmeroma običajno, z določenimi omejitvami, deluje naprej. Krek: “Ta model je pa takšen, da ljudje bolezen prebolevajo. In ker je družba osredotočeno zgolj in samo na “tistih deset dni prebolevanja”, pozablja pa se na vse dolgoročne posledice bolezni. Posledično je dolgoročno veliko ljudi prizadetih, tudi mladih. Na bolezen je potrebno gledati kot na celoto.” 

Domen Mezeg