fbpx

Odbor 2014: Državljani bi morali imeti pravico preverjati delo sodnikov

Vir: Nova24Tv

“To ni revolucija, ker tega izraza ne maram, je pa pot k normalnosti,” je odvetnik Radovan Cerjak komentiral paket sprememb v pravosodju, ki ga je pripravil Odbor 2014. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi odvetnik Damjan Terpin, ki meni, da si slovensko sodstvo okrnjenega ugleda ne bo moglo kupiti in da si ga bo lahko le prislužilo. 

V prostorih Slovenskega svetovnega kongresa je potekala javna tribuna na temo predloga reforme slovenskega sodstva, ki jo je organiziral Odbor 2014. Zbrane je na že tretji tovrstni tribuni prvi nagovoril predsednik Odbora 2014 Aleš Primc, ki je na kratko predstavil najpomembnejše predloge, ki se dotikajo predvsem javnosti sodb, možnosti pisanja ločenih mnenj v primeru, ko o zadevi razsoja senat sodnikov, in uveljavljanja preglednosti pri zaposlovanju sodnikov.

Sodbe bi morale postati javne in brezplačno dostopne
Ena izmed poglavitnih sprememb, ki jih predlaga Odbor 2014, je, da bi sodbe postale javne, saj bi lahko tako stranke na sodišču videle, kako so v preteklosti potekali podobni primeri.

Javno glasovanje sodnikov
Sodniki in javnost bi morali imeti možnost vedeti, kako so njihovi kolegi v senatu glasovali, morali pa bi imeti tudi možnost, da v primeru, ko se ne strinjajo z rezultatom glasovanja, zapišejo ločeno mnenje. Stranke bi lahko na tak način vedele, ali so bile sodbe enoglasne ali preglasovane; sodnikom – tistim, ki so napisali ločeno mnenje, pa ne bi bilo treba prevzeti odgovornosti za slabo sodbo. Ločena mnenja bi lahko strankam koristila tudi potem, ko bi njihov primer prevzela druga sodišča.

Preglednost pri imenovanju novih sodnikov
Odbor 2014 predlaga tudi, da postanejo kriteriji imenovanja novih sodnikov javni in dostopni širši javnosti. Novopečeni sodniki bi morali prestati test varovanja človekovih pravic in če bi se izkazalo, da so jih kandidati za sodnike v preteklosti kršili, bi bili nato izločeni. Državljani bi morali imeti tudi možnost vpogleda v razloge za napredovanja sodnikov.

Cerjak: Trajni mandat da, vendar ne v Sloveniji
Radovan Cerjak
je v svojem komentarju paketa sprememb v pravosodju izpostavil še, da bi bilo potrebno začeti govoriti o spremembah trajnega sodniškega mandata, ki v Sloveniji ne daje želenih učinkov. “Trajni mandat sodnikov sicer ni nekaj novega, v zgodovini je nastal zaradi tega, da bi bili sodniki neodvisni od menjave oblasti, in v državah z dolgo demokratično tradicijo je nekaj povsem običajnega,” je povedal Cerjak, ki je prepričan, da bi moral biti trajni mandat v Sloveniji ukinjen. »Na prste ene roke bi lahko prešteli, koliko sodnikov je do sedaj izgubilo svojo službo, morda 5 do 6.«

Cerjak meni, da v Sloveniji sodniki uporabljajo trajni mandat kot obliko socialne varnosti, daje pa jim tudi potuho pri slabem delu.

Damjan Terpin: Ni avtonomije in neodvisnosti brez odgovornosti
Odvetnik Damjan Terpin je uvodoma predstavil razlike med slovenskim in italijanskim pravnim sistemom, ki naj bi bil – tako kot slovenski – neučinkovit, a bi se v Sloveniji lahko od Italijanov vseeno marsikaj naučili – predvsem o odškodninski odgovornosti sodnikov, kar je prejšnje leto potrdil italijanski parlament.

“Ko v Sloveniji sodniki ali tožilci zaidejo v težave, zbežijo med odvetnike. V Italiji se vsaj upokojijo,” je dejal Terpin. Prehodi med sodniškimi in odvetniški vrstami naj bi bil po besedah Terpina v Sloveniji pogost pojav, ki ima lahko tudi hude posledice – problem naj bi bil v tem, da bi sodniki lahko imeli na voljo podatke o klientih (na primer prisluhe) nasprotnega odvetnika v istem primeru.

Vztrajniki, vztrajajte!
Terpin je ob koncu spodbudil nekatere udeležence javne tribune, ki so prispeli ravno z zborovanja pred Vrhovnim sodiščem RS: “Sodnike shodi Odbora 2014 izredno bolijo. Še posebej bolijo tiste, ki vedo, za kaj gre, malce pa bolijo tiste, ki ne vedo, za kaj gre, pa se prilagajajo. Eden izmed sodnikov mi je rekel: ‘Zakaj se moram ravno jaz izpostavljati?’ – to je dokaz, da o vas govorijo.”

Ž. K.