Pirhi, blagoslov jedil in številna bogoslužja – preverite današnje dogajanje

Foto: epa

Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Po cerkvah ta dan zaznamujejo jutranji blagoslovi ognja in vode, večerne vigilije ter množični blagoslovi velikonočnih jedi. Slovenski škofje jih bodo vodili v stolnicah, v Rimu pa papež Frančišek. Blagoslov velikonočnih jedil ima posebno simboliko.

Velikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki vernike s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oziroma obnovitev krstnih obljub.

Pri maši berejo več svetopisemskih besedil kakor običajno. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo – krst, obhajilo in birmo, piše Radio Ognjišče.

Preverite, kaj se bo dogajalo: Spremljajte velikonočne slovesnosti na Novi24TV

 

BOGOSLUŽJA SLOVENSKIH ŠKOFOV NA VELIKO SOBOTO

18.00 Velikonočna vigilija. Vodi jo celjski škof Stanislav Lipovšek; stolna cerkev, CELJE.
18.00 Velikonočna vigilija. Vodi jo murskosoboški škof Peter Štumpf; stolnica, MURSKA SOBOTA.
18.30 Velikonočna vigilija. Vodi jo ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik; župnijska cerkev Ljubljana – Koseze, LJUBLJANA.
19.00 Velikonočna vigilija. Vodi jo mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl; stolna cerkev, MARIBOR.
19.30 Velikonočna vigilija. Vodi jo ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar; župnijska cerkev na Blokah, LJUBLJANA.
19.30 Velikonočna vigilija. Vodi jo novomeški škof Andrej Glavan; stolna cerkev, NOVO MESTO.
20.00 Velikonočna vigilija. Vodi jo ljubljanski nadškof Stanislav Zore; stolnica sv. Nikolaja, Dolničarjeva 1, LJUBLJANA.

Pirhi, pisanka, pisanica, remenka, praskanka …
Vse to so izrazi, s katerimi po različnih delih Slovenije označujejo velikonočna jajca. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo; lahko pa se tudi že kuhajo v barvilu. Le-to je lahko umetno ali pa naravno, recimo listje rdeče čebule, kurkuma, borovnice in mnoga druga barvila.

Poleg kuhanih jajc pa se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice, praskanke.

Velikonočna jedila imajo tudi v Sloveniji določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica in ostala peciva pa trnjevo krono. 

 

Blagoslov ognja in vode
Na veliko soboto duhovniki zgodaj zjutraj blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. Pri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se posuje kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je Luč sveta.

Simbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Kakor si človek umaže telo, si lahko umaže tudi dušo, zato jo moramo po potrebi tudi očistiti. Voda je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja. Potopitev v vodo Gangesa za hindujce, v Nil za Egipčane ali v Jordan za Jude je imela in ima še vedno velik pomen za odpuščanje grehov in notranje očiščenje. Mašnik na začetku maše občestvo občasno (npr. v postnem času) pokropi z vodo, ki jo je prej blagoslovil, s čimer nas spomni, da smo bili krščeni in pri krstu tudi očiščeni grehov.

A. D.