Poglejte to pristranskost nacionalne RTV: O mednarodnem priznanju Dragu Jančarju ne poroča, o vseh pasjih procesijah Borisa A. Novaka pa!

Drago Jančar. (Foto: epa)

Na RTV SLO so v ponedeljek popolnoma spregledali podelitev ugledne tuje nagrade Dragu Jančarju. To veliko pove o “nepristranskosti” nacionalne televizije, ki smo jo prisiljeni plačevati vsi davkoplačevalci in ne zgolj tisti, katerih intimna opcija je takšen pristranski kulturni program, kar je priznani slovenski novinar in politik Miro Petek komentiral sledeče: Koliko minut je bilo v oddaji Kultura po @TVOdmevi namenjenih danes podeljeni prestižni literarni nagradi Dragu Jančarju? Niti sekunda. @RTV_Slovenija.” 

Nerazumljivo pristranskost nacionalne RTV, ki naj bi poročala v interesu vseh slovenskih državljanov, sta ob podelitvi prestižne tuje nagrade priznanemu slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju komentirala tako slovenski politik in novinar Miro Petek kot tudi poslanec v Državnem zboru Jože Tanko. Oba sta izrazila veliko ogorčenje nad tem, da poročanje o prejetju prestižne nagrade za književnost za Jančarjev življenjski opus, sploh ni bila intimna opcija nacionalne televizije, medtem ko ta nameni ogromno pozornosti režimskemu pesniku Borisu A. Novaku na vsaki njegovi pasji procesiji, čeprav je slednji v mednarodni skupnosti skoraj nepoznan.

Po poročanji STA je v ponedeljek dopoldne na univerzi Mozarteum v Salzburgu avstrijsko državno priznanje za evropsko književnost prejel mednarodno priznani slovenski pisatelj Jančar. Ta je izrazil veselje, da je žirija sestavljena iz vrhunskih, mednarodno priznanih strokovnjakov s področja književnosti, ocenila, da si takšno nagrado zasluži. Po mnenju samega pisatelja naj bi jih prepričal roman z naslovom In ljubezen tudi.

Ob tem je Jančar še povedal, da ga mnogi pogosto sprašujejo, kaj je zanj evropska književnost, ob čemer je pripomnil: “Predstavljam si, da obstaja neka evropska literatura kot velik orkester ali zbor, v katerem pa se sliši posamezne glasove. Ti govorijo iz lastnih izkušenj, različnih estetik, različnih načinov pripovedovanja.” Vsak naj bi po njegovih izkušnjah pisal o nekih svojih malih izkušnjah iz okolja, iz katerega prihaja. Če pa se to nekako dobro znajde v tem “evropskem orkestru”, pa je potemtakem del te evropske književnosti.

V obrazložitvi nagrade sicer piše, da je pomembna odlika književnosti tega pisatelja prav ta, da preko posameznika prikaže, kako je zgodovina izkrivljena. Avstrijska kulturna ministrica Andrea Mayer pa je Jančarja po pisanju lokalne tiskovne agencije na prireditvi označila za “evropskega pripovedovalca v slovenskem jeziku”. Ob tem je še pristavila: “Njegove knjige nas spominjajo na to, kaj se zgodi, ko se nacionalna meja čez noč spremeni v fronto.”

Jančar je cenjen zaradi pisanja o političnih preobratih 20. stoletja in protičlovečnosti totalitarizmov
Je pa Jančarjev roman prebral celo predsednik republike Avstrije Alexander Van der Bellen. V branje mu ga je sicer izročila slovenska veleposlanica, ob čemer je branje romana označil za pravo doživetje. Jančar se v svojem pisanju sicer posveča političnim preobratom 20. stoletja in totalitarnost osvetljuje kot nekaj, kar je usmerjeno proti človeku. Hkrati pa človeka predstavlja v vsej njegovi kompleksnosti in raznolikosti.

A če nekatere slovenske literate naši osrednji mediji, navkljub njihovemu mednarodnemu priznanju radi prezrejo pa so njihovi ljubljenci nekateri drugi književniki, ki določenemu režimu pihajo na dušo. Eden takšnih je očitno prav pesnik Boris A. Novak, ki je dobil že toliko pozornosti na vsaki pasji procesiji oziroma politkolesarskem mitingu, ki se ga je udeležil z namenom rušenja aktualne vlade Janeza Janše.

Dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo 2018 pa se sodeč po svojem obnašanju na protestih, kjer prebira in razglašeno poskuša zapeti avtorsko napisane verze, ki govorijo o predsedniku vlade Janši, spreminja v odsev intelektualca. Sovraštvo do aktualne oblasti ga namreč spreminja v osebo, ki je vedno bolj podobna stricu – politkomisarju Mirku Novaku – Fricu, ki je kot zavzet komunist odločal o življenju in smrti na morišču Krimska jama.

Domen Mezeg