Ponosni na svoj slovenski jezik in njegovih 400 tisoč lepih besed

Brižinski spomeniki (foto: STA)

Slovenščina je tista entiteta, ki Slovence opredeljuje kot narod še iz časov, ko še nismo imeli svoje lastne države. Čeprav smo majhen narod in slovenščino govori le okoli 2,5 milijona ljudi, smo že od porajanja knjižnega jezika v samem svetovnem vrhu. Med prvimi smo dobili prevod Svetega pisma in slovnico.

Glede tehnološke opremljenosti slovenščine sodimo v sam svetovni vrh jezikov. Prav na to pa so želeli opozoriti tudi avtorji razstave Poljub z jezikom – slovnice in slovarji slovenskega jezika od začetkov do danes. Z razstavo vseh slovnic in slovarjem, ki so jo dopolnili z interaktivnimi vsebinami, želijo pokazati, da je slovenščina danes v najboljši formi in se za njeno prihodnost ni potrebno bati.

Ali ste vedeli? 
-Slovenščina ima največje število narečij na svetu glede na število prebivalcev, ki jo uporabljajo kot materni jezik.
-Slovenski jezik zajema okoli 400.000 besed.
-V državah, kjer slovenščina ni uradni jezik, je okoli 500.000 govorcev slovenščine – največ v Kanadi, ZDA, Argentini, Avstraliji in celo v Južnoafriški republiki.

Prvi koraki slovenščine že pred več kot tisoč leti
Slovenski jezik sega že v davno zgodovino. Razvil se je iz izročila starega arhaičnega slovanskega obrednega jezika. Najstarejši zapisi, ki veljajo za zametke slovenskega jezika, pa so Brižinski spomeniki, stari več kot 1000 let. V srednjem veku se je slovenščina razvijala v cerkvenih molitvenih listih, v prevodih cerkvenih pesmi v Stiškemu ter Celovškemu rokopisu. Za pravo utemeljitev slovenskega knjižnega jezika pa je v 16. stoletju poskrbel Primož Trubar. Protestanti so slovenski knjižni jezik izoblikovali iz pisnega izročila ter se naslonili na govor ljubljanskih meščanov. Med prva slovenska dela ob Katekizmu in Abecedniku (1550) spada tudi prevod Biblije, ki jo je leta 1584 prevedel Jurij Dalmatin, istega leta pa smo dobili tudi prvo slovensko slovnico – Bohoričeve Zimske urice.

Razstava slovnic in slovarjev slovenskega jezika (foto: MG).

Razstava slovnic in slovarjev slovenskega jezika (foto: M. G.).

Zedinjena Slovenija – prve zahteve po svobodni rabi slovenščine

V 18. stoletju je zaradi političnih vplivov prišlo do kranjske, štajerske in koroške različice knjižnega jezika, vzporedno se je razvijal tudi prekmurski knjižni jezik, okoli ljubljanskega središča pa se je knjižni jezik razvijal na več ravneh.

Zahteve po svobodni rabi slovenskega jezika se prvič pojavijo v prvem slovenskem političnem programu Zedinjena Slovenija. V tem času se uvedejo tudi nekatere glavne norme, po katerih se slovenski jezik ravna še danes.

”Če povežemo z zgodovino, smo med prvimi dobili prevod Svetega pisma, tudi med prvimi nelatinskimi narodi smo dobili svojo slovnico. Če pogledamo današnji čas, se ta kontinuiteta še zdaj v polnosti kaže. Predvsem gre tu za jezikovno tehnologijo, ki mlade tudi najbolj privlači. Tudi tukaj smo glede tehnološke opremljenosti slovenščine v svetovnem vrhu.” Mojca Smolej z Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Danes uradni jezik Slovenije in Evropske unije
Danes slovenščino uporablja 2,5 milijona ljudi v Sloveniji in po svetu. Je uradni jezik v Sloveniji in Evropski uniji ter na območjih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Družbenopolitično je trenutno v najboljšem položaju v vsej svoji zgodovini, saj je bila v preteklosti velikokrat zatirana. V današnjem globaliziranem svetu se sicer vedno znova pojavljajo tuji izrazi. Zdi se, da mladi na slovenščino pozabljalo in da v poplavi izrazov, kot so selfie, duckface, smoothie ali teambuilding počasi izumira.

A strokovnjaki so enotni, da temu še zdaleč ni tako. ”Slovenščina ni v nobeni krizi, strokovno še vedno odlično deluje in prav gotovo ne bo izumrla. Jasno je, da se jezik razvija in tudi oplaja z izrazi, ki prihajajo od zunaj. A to ni problem samo slovenščine, to je problem vseh jezikov. Tudi francoščina na primer uporablja veliko angleških tujk, tako da to vsekakor ne bo privedlo slovenščine v krizo,” je povedal Marijan Rupert, vodja rokopisne zbirke in zbirke redkih tiskov v Nuku.

Razstava, ki prikazuje, kako živ in vitalen jezik je slovenščina

dr. Kozma Ahačič (foto: STA)

Dr. Kozma Ahačič (foto: STA).

V Nuku poteka razstava, na kateri so razstavljene vse slovenske slovnice in slovarji od začetkov slovenskega knjižnega jezika do danes, med njimi je tudi prva slovenska slovnica Adama Bohoriča. Razstavljenih je več kot 150 del. ”Pokazati želimo, kako veliko slovnic in slovarjev smo imeli v zgodovini in kako veliko virov je na voljo o slovenskem jeziku danes na svetu, skoraj vsi so zastonj. Gre za to, da mladi začutijo, da je jezik nekaj njihovega, nekaj živega in da imajo slovenščino zelo dostopno, tudi na pametnih telefonih,” je odprtje razstave komentiral eden od njenih avtorjev Kozma Ahačič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Razstavo so zato opremili tudi z vrsto interaktivnih vsebin, kjer bodo predstavljali elektronske baze in programe, na katerih lahko najdemo vse aktualne slovnice in slovarje, poznamo pa tudi programe, ki avtomatsko lektorirajo ali iščejo rime.

Za slovenščino sta ključna izobraževanje in vzgoja
”Raba slovenščine pri mladih je stvar vzgoje v jezikovno samozavestnega govorca slovenščine. To ne pomeni, da mladim ne smemo dovoljevati, da bi se izražali, kakor se želijo. Pomeni, da moramo doseči, da bodo tudi knjižno slovenščino znali in poznali dovolj, da jo bodo radi uporabljali,” nam je svoje mnenje o slovenščini med mladimi zaupal gospod Ahačič. In prav moderna tehnologija je tista, ki lahko jezik približa mladim.

“Danes lahko pravzaprav vsak domačo nalogo naredi že na avtobusu s pametnim telefonom,” je poudarila Mojca Smolej in dodala: ”Tehnološki napredek je izjemno pozitiven tudi zato, ker pomaga osebam s posebnimi potrebami. Obstajajo glasovni slovarji in slovarji z gibljivimi slikami, sintetizatorji govora in podobne zadeve, ki zelo pomagajo predvsem gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim.” 

Maruša Gorišek