fbpx

Poslovil se je eden izmed ključnih operativcev slovenske in hrvaške osamosvojitve

Karl Gorinšek (Foto: zajem zaslona)

Dosegla nas je žalostna vest, da je po kratki in težki bolezni preminil slovenski politolog, general in politik Karl (Karlo) Gorinšek, ki je živel in deloval na Hrvaškem. Bil je eden ključnih ljudi v Beogradu, ki so pomagali pri slovenski osamosvojitvi.

Karl Gorinšek je bil rojen v Poljčanah pri Slovenski Bistrici in znan kot borec proti jugoslovanski komunistični oblasti ter armadi JLA in eden od generalov, ki je odigral pomembno vlogo pri osamosvojitvi tako Hrvaške kot Slovenije.

V času vojne za Slovenijo je deloval v Beogradu, od koder je pošiljal obveščevalne podatke, ki so pomagali pri osamosvojitvi. Leta 1991 je takratnemu slovenskemu vrhu kot član general štaba Jugoslovanske ljudske armade dostavljal ključne vojne skrivnosti, ki so pomagale pri sledenju nadaljnjih potez oblasti v Beogradu, pri tem pa je tvegal tudi lastno življenje.

Razkril je vojni načrt JLA
Priskrbel je načrt napada JLA na Slovenijo s kodnim imenom Bedem (Okop). Ravno razkritje tega načrta je slovenskim politikom na Brionih pomagalo pri pridobivanju simpatij zahodnoevropskih držav, saj je postalo jasno, da želi JLA z uporabo sile preprečiti osamosvojitev Republike Hrvaške in Republike Slovenije (takrat že brez pridevnika “socialistična”).

Republika Slovenija je pridobila tajni strateški in taktični dokument JLA Okop. | Avtor Danila Golob/UKOM

S pridobljenimi tajnimi dokumenti in tajnimi podatki JLA je bilo ministrstvo za obrambo sprotno obveščeno o nekaterih pomembnejših dejavnostih in načrtih ukrepanja JLA na ozemlju Slovenije. Tajni strateški in taktični dokument Okop so pridobili prvo nedeljo aprila 1991 in je po besedah pomočnika ministra za obrambo in vodje sektorja za varnostne zadeve Andreja Lovšinaše bolj detajlno prikazal JLA v njeni pravi luči“. Dokument je nastal na začetku leta 1991.

Vojaški vrh JLA je menil, da bi se na podlagi pozivov predstavnikov strank desnice in posameznikov iz republiških vodstev, upoštevajoč tudi preokupacijo Sovjetske zveze z notranjimi vprašanji, lahko oblikovala širša mednarodna podpora vojaški intervenciji v Jugoslaviji pod vodstvom zveze Nato. Ta bi zrušila boljševistični sistem v vrhu JLA ter v Srbiji in Črni gori, omogočila demokratizacijo ter Jugoslaviji vsilila kapitalizem in prozahodno marionetno vlado. Hkrati bi se akciji pridružile sosednje države z željo prilagoditi meje Jugoslavije svojim apetitom.

Na podlagi pričakovanih manevrov sil zveze Nato v sodelovanju z oboroženimi silami Italije, Avstrije in Madžarske so v JLA izdelali simulacijo kombiniranega letalskega, pomorskega in kopenskega napada ter temu primerno zasnovali vojaški odgovor Jugoslavije, ki bi vključeval upočasnitev in zaustavitev ofenzive ter morebitni poznejši protinapad. JLA je potem ta scenarij preigravala in utrjevala z vojaškimi vajami. Dokument je bil tako “podlaga za številne štabne vaje poveljstev in enot, pa tudi za izvajanje operativnih priprav v primeru različnih variant reševanja jugoslovanske krize”. V vodstvu JLA so spoznali, da zaupne informacije neizbežno odtekajo in da tudi glede priprav na reševanje notranjih konfliktov v JLA ne bo mogoče ničesar skriti. Generalštab JLA je zato čez nekaj mesecev v Sloveniji šel v akcijo brez predhodno izdelanih načrtov, ki bi bili preigrani na ravni posameznih poveljstev in enot.

Leta 1993 je Gorinšek za svoje dejanje prejel odlikovanje za pogum in zvestobo domovini, leta 1996 pa še srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Gorinšku se je poklonil tudi predsednik stranke SDS in najpomembnejši mož slovenske osamosvojitve Janez Janša.

Karl Gorinšek je končal je Visoko politično šolo v Beogradu in Vojaško šolo JNA. V domovinski vojni je bil general Hrvaške vojske. 26. septembra 1991 je postal poveljnik Operativne cone Osijek in veljal za enega od osvoboditeljev mesta. Načrtoval in izpeljal je Operacijo Baranja. V 4. sklicu hrvaškega sabora je bil od 14. julija 2003 do 22. decembra 2003 tudi poslanec. V parlament je prišel, ker je nadomeščal poslanca Vlada Gotovca. Izvoljen je bil na listi Hrvaške kmečke stranke.

Andrej Žitnik