fbpx

Pribac vse bolj obremenjen s kristjanofobijo: Ne strinja se z razsodbo ESČP o razpelih v šolskih učilnicah!

Slika je simbolična (Foto: Facebook)

Na Twitterju je v teh dneh nemalo pozornosti vzbudila debata o razpelih v šolskih učilnicah državnih šol, pri čemer je levičar Igor Pribac izrazil celo nestrinjanje z ESČP, ki je razsodilo v prid razpelom. Za vas smo v nadaljevanju povzeli sodbo ESČP glede pritožbe italijanske državljanke, ki je na vsak način hotela doseči umik razpel iz šolskih učilnic, pri čemer se je sklicevala na kratenje pravice do izobrazbe. Veliki senat ESČP je s 15 glasovi proti dvema odločil, da razpela v šolah niso sporna, saj ne vplivajo na učence in kot taka ne kratijo pravice staršev, da otroke šolajo v skladu s svojimi filozofskimi prepričanji.

Na družbenih omrežjih, predvsem na Twitterju, je v zadnjem času veliko pozornosti ponovno vzbudila debata o razpelih v šolskih učilnicah. Profesor na filozofski fakulteti, ki mu nekateri pripisujejo tudi kristjanofobijo, dr. Igor Pribac ne skriva svoje nenaklonjenosti temu pojavu, pa čeprav je v prid razpelom razsodilo celo Evropsko sodišče za človekove pravice: “V Ferrarri je župan Lige kupil 385 razpel, ki jih bo izobesil v učilnicah šol v občini. Zakon iz Mussolinijevih časov v IT dovoljuje izobešanje razpela v učilnicah. Prestal je tudi preizkus na ESČP. A bi ga tudi izobešanje Titove slike?”

Turk jasno povedal, da je razpelo v demokratičnih državah neideološka pozicija
Na njegovo provokacijo se je odzval intelektualec in profesor s fakultete za gradbeništvo in geodezijo dr. Žiga Turk, ki je bil v odgovoru neposreden: “Profesor Dragi @IgorPribac je spet objavil provokacijo z namenom poriniti sredino v desni (da ne rečem zadnji) del avtobusa. Ne more verjeti, da je v mnogih evropskih demokratičnih državah razpelo v učilnicah povsem sredinska in neideološka pozicija.”

Finko v šolskem letu 2001/2002 zmotila razpela v šoli v Italiji, da bi dokazala svoj prav, je šla do konca …
Omenjeni primer se je začel, ko so Finko z italijanskim državljanstvom Soile Lautsi v šolskem letu 2001/2002 zmotila razpela, ki so bila obešena v vseh učilnicah šole Istituto comprensivo statale Vittorio da Feltre v kraju Abano Terme, ki so sta jo obiskovala njena sinova Datanio in Sami Albertin. 22. aprila 2002 je Lautsijeva razpela problematizirala najprej na šolskem sestanku, ko pa niso ugodili njeni zahtevi po njihovem umiku, se je obrnila na upravno sodišče regije Veneto, in sicer 23. julija 2003.

(Foto: iStock).

Ravnatelj se je skliceval na kraljeva odloka iz let 1924 in 1928
Na upravnem sodišču se je med drugim sklicevala na kršenje sekularizma. 30. oktobra 2003 se je takratni minister, pristojen za izobraževanje, ki je med drugim oktobra 2002 izdal direktivo, da naj se v šolah zagotovi prisotnost razpel, pridružil postopkom pred sodiščem, pri čemer se je skliceval na dva kraljeva odloka iz let 1924 in 1928. Ustavno sodišče je nato razsodilo, da presojanje o ustavnosti odlokov ni dopustno, saj odloka nista na ravni zakonov, 17. marca 2005 pa je omenjeno upravno sodišče zavrglo primer Lautsijeve.

ESČP (Foto: Facebook)

Upravno sodišče je trdilo, da je razpelo tudi simbol pravne dediščine Evrope in zahodnih demokracij
Upravno sodišče je takrat pojasnilo, da sta odloka še veljavna, razpela pa ne kršijo načela sekularnosti, saj da so razpela simbol pravne dediščine Evrope in zahodnih demokracij. Prav tako razpelo ni le simbol katolištva, pač pa krščanstva na splošno in je kot tako skladno z državljanskimi vrednotami Italije, kot so strpnost, medsebojno priznavanje pravic in avtonomija posameznikovih moralnih izbir. Ker se Lautsijeva ni strinjala z italijanskimi sodišči, se je obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice. Tam je s svojimi sinovi trdila, da so jim kršene pravice, kot izhajajo iz 2. člena prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do izobrazbe) in 14. člen EKČP (prepoved diskriminacije). Primer je bil vložen 27. julija 2006 in sprva je ESČP ugotovilo kršitve 2. člena, a je Italija nato zahtevala, da o zadevi odloča veliki senat.

ESČP (Foto: Facebook)

Veliki senat ESČP v prid razpela odločil s 15 glasovi proti dvema
Veliki senat je s 15 glasovi proti dvema odločil, da v tem primeru ni prišlo do kršitve drugega člena prvega protokola. Sodišče je sicer ugotovilo, da je razpelo predvsem verski simbol, a ne vpliva na učence, in država Lautsijevi ni kršila pravice, da zagotavlja svojim otrokom izobraževanje v skladu s svojimi filozofskimi temelji. Italija se je sicer sklicevala na dejstvo, da je križ tudi del tradicije, sodišče pa je še ugotovilo, da razpelo ni povezano z obveznim učenjem o krščanstvu, prav tako pa je italijanskim učencem dovoljeno izražanje svoje verske pripadnosti, ki je drugačna od večinske, tudi z oblačili, šole pa so obeleževale tudi verske praznike manjšinskih verstev in na željo omogočale učenje o drugih verstvih. Ker štirinajsti člen ni veljaven samostojno, pač pa je odvisen od 9. člena (pravica do svobode misli, vesti in verovanja), je sodišče sklenilo, da so se pritožniki pritožili glede diskriminacije pri uživanju pravic, ki izhajajo iz slednjega člena. Ker sodišče ni opazilo dodatnih morebitnih kršitev tega člena, razen že razčiščenih v povezavi z 2. členom, o tem ni odločalo posebej.

Rok Krajnc