Psiholog Tušak o influencerjih: so izrazito samozavestni in niti ne razumejo, da ničesar ne vedo

Matej Tušak (Foto: FB)

Ti influencerji denimo najdejo mnenje enega zdravnika, ki meni nekaj nasprotnega. Ne preberejo pa 100 tisoč zgodb zdravnikov, ki potrjujejo drugačno zgodbo od njihove. In potem vso argumentacijo postavijo na tem enem zdravniku, ki po možnosti niti ni specialist omenjenega področja. Gre za selektivno percepcijo,” o vplivnikih, ki nasprotujejo stroki pove psiholog Matej Tušak in pojav nasprotovanja ukrepom pojasnjuje z egoizmom. “Danes imamo polno ljudi, ki te egocentrične faze občutka, da je cel svet narejen da izpolnjuje njegove potrebe, v kateri je otrok pri treh ali štirih letih, niso prerasli“. Prav tako pogreša bolj angažirano opozicijo v smeri spoštovanja ukrepov in pa medije, ki so odločno prispevali k odporu do stroke, saj so jo postavili ob bok oblasti.

Prof. dr. Matej Tušak na Fakulteti za šport in Filozofski fakulteti predava psihologijo športa in psihologijo. Predava tudi na tujih univerzah. V zanimivem intervjuju za spletni portal Domovina.je je spregovoril o psihologiji ljudi v času epidemije in o ozadju ukrepov za njeno omejevanje. Tušak meni, da se ob poslušanju komentarjev zdi, da sploh nismo zreli in da so se pred 2000 leti ljudje, kljub temu, da so imeli manj znanja, obnašali bolj racionalno.

Ljudje različno reagirajo na stresne trenutke. Nekateri reagirajo preudarno, umirjeno, iščejo rešitve, pravi dr. Matej Tušak v intervjuju za spletni portal Domovina.je. Po njegovih besedah nekateri reagirajo zelo slabo, iščejo predvsem krivce, ker niso sposobni sprejeti tega, da tudi sami prispevajo k situaciji. Redkokdaj je en človek kriv za to, da se nekaj zgodi, česar pa niso sposobni dojeti, a to je po Tuškovih besedah v veliki meri odvisno od osebnostne lastnosti, ki jim rečemo anksioznost.

Covid skeptiki kot ovce
“Množica nastane takrat, ko se zaradi nekega dogodka ali razloga skušaj srečajo ljudje, ki se ne poznajo in nimajo ničesar skupnega. V tej množici se zgodijo procesi, na katere ljudje odreagirajo “kot ovce”. Primer iz šole. Ko en bolj vpliven učenec predlaga, da gredo špricat pouk, se mu pridruži še kakšnih sedem drugih in kmalu se jim pridruži večina. Ostali potem ne morejo ostati v razredu, ker če bi ostali, izgubijo kredibilnost med sošolci,”
Tušak opisuje psihološki profil petkovih protestnikov in drugih “covid skeptikov,” v svojem intervjuju za Domovino.

Marko Potrč (Foto: Facebook)

“Če so ljudje umirjeni in je vse pod kontrolo, se to ne dogaja. Zdaj pa imamo epidemijo in ljudje niso mirni in ni občutka, da je vse pod kontrolo. Internet danes deluje tako, da prek njega postajamo ena velika skupina. K sreči sicer prek interneta le razmišljamo in govorimo, vedemo se pa ne. Če bi se v virtualni resničnosti ljudje tudi vedli, bi se skozi internet lahko začele vojne. K sreči zaenkrat tega še nimamo, ko pa bi moral človek čustvo spremeniti v realno vedenje, se večina tega zaustavi,” razmišlja Tušak.

Odraz nezrelosti in neznanja zunanjega lokusa nadzora
Ena izmed lastnosti, ki definira, kako se ljudje v tovrstnih situacijah obnašajo, je lokus nadzora. To je dojemanje, kdo je odgovoren za to, kar se posamezniku dogaja. Uspešni ljudje imajo po besedah Tuška notranji lokus nadzora, kar pomeni, da se zavedajo, da so sami odgovorni za to, kar se z njimi dogaja.

Manj uspešni ljudje imajo zunanji lokus kontrole, kar pomeni, da prelagajo odgovornost za to, kar se jim dogaja na nekoga drugega. Lahko je to bog, predsednik države, vlada, strici iz ozadja, kdorkoli. To ni fenomen Slovenije, ampak gre za svetovni pojav. “Trenutno je recimo virus odgovoren za to, kar se nam dogaja. Ta virus predstavlja strahove, zarote in zdaj verjamejo, da se vse to dogaja zaradi drugih ljudi z nekim namenom. To je odraz nezrelosti, neznanja in zunanjega lokusa nadzora,” pojasnjuje Tušak.

Kot zahodna družba smo padli, ker smo izrazito egoistično vzgojeni
Nezrelost pa se kaže v egoizmu: “Majhen otrok vse razume egocentrično – zakaj sonce sije? Da bo meni toplo. Danes imamo polno ljudi, ki te egocentrične faze občutka, da je cel svet narejen da izpolnjuje njegove potrebe, v kateri je otrok pri treh ali štirih letih, niso prerasli.” Po besedah Tušaka smo tukaj kot zahodna družba padli, ker smo izrazito egoistično vzgojeni. To naj bi bila posledica tega, da nam gre precej bolje, kot nam je šlo včasih, v vzgojnem vidiku pa nismo naredili dovolj, da bi otroke naučili, da bi to cenili in ni samo po sebi umevno.

Profesor se še boji, da če vzpodbujamo neupoštevanja strokovnih ukrepov, vzpodbujamo katastrofo. Proti ukrepom pogosto nastopajo pripadniki nasprotne politične opcije. To pa je huda nevarnost. “Pogrešam, da bi ključni politiki, tudi opozicijski rekli, da je situacija huda, težka, nevarna. Moramo upoštevati ukrepe, ker so nujno potrebni za preživetje. Velik del ljudi, ki podpira opozicijo, bi se angažiral v pravi smeri. Če pa nekdo za vsak ukrep vladi očita diktaturo ali kaj podobnega, s tem zanikajo pomen ukrepov,” še pojasnjuje Tušak.

Mediji prispevali k nezaupanju v stroko
Učinek te Tarče je bil, da virus ni nič hudega in to je katastrofalno sporočilo. Šele zadnje dni lahko gledamo dostojne oddaje. Potrebovali pa bi jih že pred enim mesecem. Mediji so konstruirali oddaje tako, da ustvarjajo odpor do oblasti, tudi stroko postavljajo ob bok vladi. Kdor ne podpira vlade, tako posledično tudi ne podpira stroke, kar je čista neumnost. Mediji pa so k temu nezaupanju v stroko prispevali. Morali pa bi izobraževati ljudi,” pove o medijih.

 

Celotni intervju, ki je bil objavljen na spletnem portalu Domovina, si lahko preberete na tej povezavi