Slaba novica za izbrisane podjetnike: Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo v prid državi, ki je izbrisala 60 tisoč nič krivih podjetnikov!

Foto: iStock

Evropsko sodišče za človekove pravice je danes objavilo sodbo v korist Republike Slovenije, v zadevi Lekić v zvezi z izbrisanimi gospodarskimi družbami na podlagi zakona o finančnem poslovanju iz leta 1999,” je na družbenem omrežju Facebook zapisal zaslužni profesor gospodarskega prava Šime Ivanjko, ki se je z izbrisanimi podjetniki veliko ukvarjal, toda, kot je dejal, še ni vse izgubljeno, saj ne gre za pilotsko sodbo, kar pomeni, da bo omenjeno sodišče moralo še posebej obravnavati ostale primere. Še vedno namreč obstaja upanje, da bo sodišče v drugih primerih odločilo drugače. Slaba stran odločitve pa so izvršilni postopki, ki se bodo proti izbrisanim po vsej verjetnosti nadaljevali.

Profesor Šime Ivanjko je še komentiral: “Ko bo objavljena obrazložitev sodbe v celoti, bo mogoče ugotoviti, ali je ob spremenjenem dejanskem stanju v drugih primerih mogoče pričakovati drugačno odločitev. Takšna rešitev je bila ena od možnosti, ki smo jo pričakovali. Po vsej verjetnosti se bodo nadaljevali postopki izvršb, ki so bili doslej prekinjeni. O nadaljevanju izvršb bo odločalo ministrstvo za pravosodje.”

Spomnimo, da je do izbrisa podjetij prišlo, ko je država, ki jo je takrat vodila Drnovškova vlada, zaradi prevelike finančne nediscipline in insolventnosti podjetij leta 1999 sprejela zakon o finančnem poslovanju podjetij, na podlagi katerega je iz sodnega registra praktično čez noč izbrisala več kot 17 tisoč zadolženih podjetij. Zakon je veljal celo za nazaj, kar je v nasprotju s slovensko ustavo. Razlog večine izbrisov je bila blokada poslovnih računov, nihče pa ni ugotavljal razlogov za ta pojav. Slovenija se je čez noč vrnila nazaj v socializem. Danes državo na Evropskem sodišču za človekove pravice zaradi nasilnega izbrisa toži že več kot deset podjetnikov.

Zakon je oškodoval več kot 50 tisoč ljudi
Razloge, ki so vodili v zadolženost gospodarskih družb, je pogosto mogoče najti v nemoči malih podjetnikov, da izterjajo terjatve od večjih poslovnih sistemov, kot so na primer SCT, Vegrad, Merkur, Primorje in drugi. Da so dolžniki, so nekateri ustanovitelji podjetij spoznali šele ob obisku rubežnikov. Zaradi finančnih težav je država zadolžene družbe preprosto izbrisala, upniki pa so se nato z rubeži obrnili neposredno na ustanovitelje, družbenike ali družinske člane izbrisanih družb. Po izbrisu družb je bilo njihovim ustanoviteljem tudi onemogočeno uveljavljanje terjatev do svojih dolžnikov.

Začel se je torej pravi pogrom nad ljudmi, šlo je za ideološki spopad državnih podjetij z zasebno lastnino. Danes tako proti lastnikom več kot 19 tisoč podjetij vodijo pravne postopke, ljudem pa rubijo premoženje (do sodbe ESČP so bili sicer rubeži ustavljeni). Poznavalci ocenjujejo, da je v Sloveniji več kot 50 tisoč oškodovanih. Pred letom 1999 pa je veljalo, da družba za dolgove odgovarja le s premoženjem družbe, razen če upniki dokažejo zlorabe z namenom okoriščanja. A zakon o finančnem poslovanju podjetij je stanje čez noč postavil na glavo.

Avtorji zakona imajo imena in priimke
Glavni protagonist in predlagatelj tega zakona je bil sicer Aleš Zalar, tedanji predsednik Slovenskega sodniškega društva, sprejetje v parlamentu pa je na vsak način izsilil tedanji finančni minister Mitja Gaspari. Glasna opozorila iz opozicije, da gre za napad na podjetništvo, so naletela na gluha ušesa. Najbolj je nasprotoval Andrej Vizjak iz Slovenske demokratske stranke, a država je imela svoj interes. Uničiti mala podjetja, ki so postala preveč konkurenčna močnim državnim podjetjem, ki jih ima politika pod nadzorom.

 

Aleš Zalar (Foto: STA)

Mitja Gaspari (Foto: STA)

C. Š.