fbpx

“Slovenci smo zapečkarji. Smo podpovprečno mobilen narod.”

Foto: Nova24TV

Brezposelnost, predvsem med mladimi, se v Evropi v zadnjem času zmanjšuje, a kot opozarja evropski poslanec Milan Zver, gre le za vpliv umetnih posegov na trg dela. Glavni problem ostaja – izobraževalni sistem proizvaja kadre, ki jih trg dela ne more sprejeti. Zato je nujna reforma izobraževalnega sistema in pa večja povezanost šolstva z gospodarstvom. 

Kar lahko za svojo večjo konkurenčnost naredi vsak sam, pa so prav gotovo mednarodne izkušnje. Evropska unija ponuja preko programa Erasmus+ veliko različnih programov mednarodne mobilnosti za študente, praktikante, profesorje in tudi posameznike, ki niso udeleženi v izobraževalne programe.

Gre za enega najuspešnejših projektov Evropske unije ter enega redkih, ki bo v prihodnjem letu doživel povečanje evropskih proračunskih sredstev. In tako bo vse do leta 2020. A Slovenci se mobilnosti ne udeležujemo v tolikšni meri, kot bi se je lahko. Z izjemo študentov je mobilnost pri nas precej nizka. ”Slovenci smo zapečkrarski. Smo podpovprečno mobilen narod, kljub temu da so posledice mobilnosti izjemno pozitivne,” je zadevo komentiral direktor Urada RS za mladino Peter Debeljak.

Ena največjih dilem pri vzpostavitvi sistema Erasmus za države vzhodne Evrope je bil predvsem strah, da se mladi, ko bodo izkusili višji standard zahodnih držav, ne bodo želeli vrniti nazaj v domovino. A se je izkazalo, da je bil strah odveč. Največja razlika med Slovenijo in ostalimi državami po mnenju študentov pa je, da ima v Sloveniji beseda študet že skoraj negativen prizvok, v tujini pa študente mnogo bolj cenijo in spoštujejo. Zavedajo se, da je to njihova prihodnost.

Tisti, ki se udeležujejo mobilnosti, so bolj kompetentni
Mladi, ki se udeležujejo mednarodnih mobilnosti, so na trgu dela bolj konkurenčni. ”Tisti, ki se udeležujejo mobilnosti, dobijo neko širše znanje, širše bogastvo in kulturne kompetence, ki jih drugače ne bi. Dokazano je tudi, da se pogosteje udeležujejo volitev in so tudi bolj aktivni,” je pojasnil Milan Zver. Njegove besede pa je podprla Maja Strnad, ki se je sama udeležila mednarodne izmenjave preko programa Erasmus+.

”Ljudje mislijo, da se gre na izmenjavo samo zabavati, pa ni res. Mnogokrat so tuje univerze zahtevnejše od domače univerze. A vseeno dobiš toliko znanja, izkušenj, izpopolniš tuji jezik. Priporočam vsem, da se mobilnosti udeležijo,” je povedala Strnadova.

Na tokratnem Pučnikovem evropskem večeru, ki ga je organiziral Inštitut Jožeta Pučnika v sodelovanju z Wilfred Martens inštitutom, so gostje spregovorili o programu Erasmus+, o mobilnosti in zaposljivosti mladih. Sodelovali so evropski poslanec in stalni poročevalec za program Erasmus+ v evropskem parlamentu Milan Zver, nekdanja sekretarka na ministrstvu za šolstvo Mojca Škrinjar, direktor urada za mladino Peter Debeljak in nekdanja štipendistka programa Erasmus+ Maja Strnad. 

Nujne spremembe izobraževalnega sistema
A zgolj mobilnost ne bo rešila težav in položaja mladih v Sloveniji in v Evropi. ”Ne samo reforma trga dela, tudi reforma izobraževalnega sistema je tista, ki je potrebna za rešitev problema brezposelnosti,” meni Zver. Z njim se strinja tudi nekdanja sekretarka na ministrstvu za šolstvo Mojca Škrinjar. Sama je sodelovala že pri več poskusih spremembe izobraževalnega sistema, ki pa ni nikoli uspel. ”Večkrat smo želeli predlagati dualni sistem, a ga je vlada vedno zavrnila z izgovorom, da bodo pripravili bolj celovitega. Do danes tega še niso storili,” je dodala.

Mojca Škrinjar je trenutno zaposlena kot pomočnica direktorice ljubljanskih študentskih domov in pozna problematiko študentov iz prve roke. Meni, da bi bilo v šole potrebno uvesti predvsem več praktičnega dela, saj so študenti zelo sposobni. ”Razne diplomske in seminarske naloge bi bilo potrebno spremeniti na tak način, da jim v povezavi s podjetjem omogočijo, da pridobijo dejanske praktične kompetence, da pripravijo lasten izdelek, s katerim lahko tudi dokažejo svoje znanje in sposobnost,” je dejala Škrinjarjeva.

Kaj pa tisti, ki se ne izobražujejo?
Še vedno pa ostaja največji problem, kako doseči tiste mlade ter tudi malo manj mlade, ki niso vključeni v izobraževalni sistem. ”Tisti, ki so ozaveščeni, imajo starše ali živijo v takih okoljih, že nekako pridejo do teh priložnosti. Problem je priti do ljudi, ki niso ozaveščeni. Mislim, da tu naša nacionalna agencija dela kar dobro delo, možnosti, ki so preko programa Erasmus+, prinaša v lokalna okolja, tako da tudi tisti mladi, ki imajo manj priložnosti, lahko najdejo neko svojo pot in se udeležijo teh mobilnosti,” je še pojasnil Debeljak.

Maruša Gorišek