Slovenski ginekolog: “Etične komisije na Zahodu imajo veliko več avtoritete kot pri nas”

Foto: epa

V javnosti se je nedavno govorilo o uspehu slovenskih raziskovalcev, ki so dokazali, da okužba z virusom zika med nosečnostjo povzroča možganske okvare ploda. “Objaviti članek v reviji NEJM je nedvomno velik uspeh. Vedeti pa je treba, da je revija NEJM izrazito pristranska, ko gre za vprašanje medicinske prekinitve nosečnosti,” opozarja slovenski ginekolog.

Spomnimo, prestižna medicinska revija New Englad Journal of Medicine (NEJM) je 10. februarja objavila prelomni prispevek slovenskih raziskovalcev, ki dokazuje, da lahko virus zika preko okužene matere okuži možgane ploda ter v primeru take okužbe povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo. Okužena Slovenka se je namreč zaradi okužbe z virusom in po posvetu s stroko v 32. tednu nosečnosti odločila za splav.

Tako okvarjeni možgani otroka ne bi bili združljivi z življenjem ploda
“Kolikor sem seznanjen, je bila diagnoza patološkega razvoja možganov pri tem plodu nedvomno potrjena in strokovno utemeljena. Tako okvarjeni možgani otroka, kot so bili ugotovljeni, ne bi bili združljivi z življenjem ploda in bi najverjetneje prišlo do plodove smrti še pred porodom (kar lahko trdim s svojim znanjem patologije),” je prepričan izvedenec za sodno medicino Jože Balažic.

Balažic je sicer nasprotnik splava …
Izpostavil je, da je bila mati natanko seznanjena z vsemi temi dejstvi in se je sama odločila, da ne bo donosila. “To je seveda njena pravica. Sem sicer nasprotnik splava, vendar ob tako hudi okvari možganov menim, da se je mati pravilno odločila,” je pojasnil. Šele po sprožitvi umetnih popadkov in porodu ploda so namreč strokovnjaki lahko pristopili k svoji hipotezi in končnemu dokazu, kar je po njegovem velik korak za znanost.

Otrok z mikrocefalijo (foto: epa).

Otrok z mikrocefalijo (foto: epa).

Sodni izvedenec v omenjenem primeru ne vidi hujšega etičnega zadržka. Etični zadržek bi po njegovi presoji bil, če diagnoza ne bi bila natančna in indikacija ne bi bila jasno postavljena ali pa da bi se nosečnico na kakršen koli način sililo v porod. “Drugače pa našim strokovnjakom lahko samo čestitam za potrditev, ki bo mnogim lahko v pomoč in oporo, predvsem pa v preventivo, da do takih okvar ne bi prihajalo,” je še dodal.

 

Nagovarjanje k prekinitvi nosečnosti je kaznivo dejanje
V Sloveniji je do 10. tedna nosečnosti dovoljen splav na zahtevo, po 10. tednu pa medicinska prekinitev nosečnosti po pogojih, ki jih določa zakon. To pomeni, da se primer obravnava pred Komisijo I. stopnje oz. II. stopnje, v kolikor je zahteva na nižji stopnji zavrnjena. V Sloveniji umetna prekinitev nosečnosti ni dovoljena izven zdravstvenih organizacij (npr. prodaja ali kupovanje abortivov po internetu), prav tako ni dovoljeno in je kaznivo dejanje vsakršno nagovarjanje k umetni prekinitvi nosečnosti. Prav tako ni dovoljena umetna prekinitev nosečnosti po 10. tednu brez odobritve Komisije za prekinitev nosečnosti, ki jo ima tudi Ginekološka klinika. Komisija presoja o tem, ali nosečnici oziroma otroku grozi nevarnost za zdravje
zaradi nadaljevanja nosečnosti oz. zaradi poroda.

Na UKC Ljubljana smo poslali vprašanja, kako oblikujejo kriterije za prekinitev nosečnosti; kdaj zdraviti in kdaj ne ter kolikokrat zaprosijo za dodatno strokovno mnenje npr. kirurge. Med drugim so nam odgovorili, da imamo v naši državi “pravno zgledno urejeno eno najobčutljivejših področji človekovih pravic kot je reprodukcija. UPN je v posebnih okoliščinah in izjemoma tudi način načrtovanja družine, saj je edino sredstvo za preprečevanje rojstva po spočetju. ZZUUP je resda star že 38 let, vendar je tudi v primerjavi z zakonodajo najrazvitejših držav še vedno sodoben. Člani komisiji I. in II. stopnje za UPN imajo izjemno zahtevno vlogo, saj odločajo o nadaljevanju ali prekinitvi nosečnosti z vsemi možnimi posledicami. Pomembno je, da podrobno poznajo zakononodajo, ki ureja to občutljivo področje, delujejo po visokih moralno-etičnih načelih in v skladu s sodobnimi strokovimi spoznanji”.

Po 22. tednu nosečnosti to ni več splav, ampak porod mrtvorojenega ploda
Ginekolog, ki želi ostati anonimen, opozarja, da se po 22. tednu nosečnosti plod že šteje kot sposoben za življenje. “Zato to ni splav, ampak porod mrtvorojenega ploda,” je izpostavil. Dodal je, da se prekinitve visokih nosečnosti opravljajo v specializiranih centrih, kjer so na voljo redki usposobljeni strokovnjaki. Ponavadi feticidu sledi sprožitev poroda.

“Feticid in porod v 32. tednu je zakonsko dopusten, in sicer po predhodni odobritvi Komisije I. stopnje. V članku sicer piše, da je postopek odobrila Komisija I. stopnje (“hospital committee”), pa tudi nacionalna. V strokovnih krogih so kritizirali tako navedbo: Komisija RS za biomedicinsko etiko (kot “national ethics committee”) ni bila obveščena. Če pa mislijo Komisijo za prekinitev nosečnosti II. stopnje, pa ni jasno, zakaj bi morali dobiti tudi njihovo odobritev. Mislim, da to piše bolj kot izgovor, ker imajo etične komisije na Zahodu veliko več avtoritete kot pri nas,” je pojasnil ginekolog.

V 32. tednu se ponavadi naredi feticid (plodu se vbrizgajo zdravila, ki zaustavijo njegovo srce), nato se z zdravili sproži porod. “Tuji strokovnjaki kritizirajo, da v Sloveniji premalokrat ponujamo za lajšanje
bolečin za plod, ki je znak dobre medicine,” je še povedal ginekolog.

‘NEJM je pro-abortivna revija’
Ginekolog je sicer poudaril, da je objaviti članek v reviji NEJM velik uspeh. “Vedeti pa je treba, da je revija NEJM izrazito pristranska, ko gre za vprašane medicinske prekinitve nosečnosti,” je kritičen. Nikoli namreč niso objavljali člankov, ki opozarjajo na negativne učinke splava. “Z uvodniki, komentarji in izbiro člankov so celo vselej promovirali splav v ginekologiji. NEJM je prava pro-abortivna revija, v dobesednem pomenu te besede,” je prepričan.

Leta 2009 je bila objavljena analiza o tem, katere nepravilnosti so lahko vzrok za prekinitev nosečnosti. Poleg težkih nepravilnosti, nezdružljivih z življenjem izven maternice, najdemo tudi manjše nepravilnosti oz. vzroke, kot je na primer razcep neba (“zajčja ustnica”).

N. K.