fbpx

Praznik Marije Pomagaj: Slovesno bo na Brezju in Rakovniku

Marija Pomagaj na Brezjah Foto: SŠK

Praznik Marije Pomočnice kristjanov danes slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah, ki so najbolj priljubljena in znana slovenska božja pot, ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku. 

V katoliški Cerkvi 24. maja obhajamo praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj. K nastanku praznika sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki. Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje.

23. maja je bil na Brezjah večer narodnih izročil
“Na predvečer praznika Marije Pomagaj Slovenci po svetu že od leta 1976 prižigajo sveče in molijo v dober namen. Slovenci v domovini se na ta dan zberemo pri Mariji Pomagaj in se priporočamo Njej, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila po svetu,” so sporočili iz Romarskega urada. Slovesno sveto mašo je zvečer ob 20. uri daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Po sveti maši pa so verniki Marijino podobo ponesli po vasi v procesiji z lučkami.

Sv. Janez Bosko je svoje delo z mladimi izročil v Marijino varstvo
Na praznik Marije Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja, spovednika, vzeli pa so mu tudi brevir, knjige in pisala.

Leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen ter leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontainebleauju pri Parizu, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888), ustanovitelj salezijancev, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo.

Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha
Po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, poslikal celotno kapelico.

Danes, 24. maja, bodo verniki na Brezjah slovesno obhajali praznik Marije Pomočnice kristjanov oziroma praznik Marije Pomagaj. Slovesno sveto mašo bo ob 10. uri vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, saj so pred njo molili številni verniki, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil, so zapisali pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK).

V. V.