Kako so v SMC učili državljane, kaj je sovražni govor, sami pa bili poučeni, kaj je to sovražni molk

Jasna Murgel (Foto: STA)

“Sovražni molk je nevarnejši kot sovražni govor. Ko je govor, obstaja vsaj možnost vzpostavitve dialoga. Ko imamo opravka z molkom, te možnosti ni,” je v svoji predstavitvi mnenja glede sovražnega govora izpostavil Aleš Primc. Tudi tokrat pa v državnem zboru ni bilo povsem mirno, razprava pa je bila pestra, tako kot je bilo pestro dogajanje v dnevih pred njo.

Na pobudo SMC in SD so v odboru za notranje zadeve kar sedem ur razpravljali o problematiki sovražnega govora. Ta razprava naj bi prispevala k iskanju rešitev glede omenjene problematike. “Meja med svobodo govora in sovražnim govorom je tanka,” je v uvodnem nagovoru izpostavila poslanka SMC Jasna Murgel“Nahajamo se pred velikim izzivom. Smo v Sloveniji, ki je demokratična država in katere red temelji na spoštovanju človekovih pravic,” je dodala in poudarila, da je potrebno odločno zagotoviti ničelno toleranco do sovražnega govora. V kasnejši razpravi je Murglova dejala še, da svobodo govora lahko omejujemo, če za to obstajajo legitimni cilji.

Bistveno je, kaj stori država
“Slovenski pravni red nas zavezuje k ničelni toleranci do sovražnega govora. Imamo situacijo, ko je zagotovljena svoboda izražanja misli, vendar ta pravica ni brezpogojna,” je izpostavila. “Državni zbor naj opravi razpravo, da damo državljanom neko sporočilo. Na sovražni govor opozarjajo stroka in civilna družba. Bistveno je, kaj stori država kot taka,” je še dodala Murglova.

Murglova je opozorila tudi, da je meja med svobodo govora in sovražnim govorom zelo tanka. “Pričakujemo, da bomo na tej seji državljanom povedali, kaj je sovražni govor in kaj to ni,” je pojasnila.

Klemenčič: Kazenski pregon ne bo rešil etike javne besede
“V tem okolju je težko preganjati sovražni govor. Kazenska zakonodaja in kazenski pregon ne bosta rešila etike javne besede v Sloveniji,” je prepričan pravosodni minister Goran Klemenčič. Prepričan je, da je sovražni govor nekaj, kar svoboda izražanja ne ščiti. Težav je pri nas po njegovem kar precej, tudi glede tega, kakšne spremembe sprejeti. “Imamo kazenskopravno zakonodajo, ki je zelo podobna nemški ureditvi, pa Nemci nimajo pol toliko problemov kot mi,” je še dodal.

Peter Štrbenk: Veliko je govora o sovražnem govoru, ki to ni
Štrbenk je predstavil stališče novega medija Nove24TV. Ocenil je, da je pojav sovražnega govora običajno posledica napetosti v družbi, s katero se država ne zna ali pa ne želi soočiti, predvsem zaradi parcialnih interesov v ozadju.

Enačiti sovražni govor z nekulturnim ali drugačnim mišljenjem ni sprejemljivo,” je dejal Štrbenk, ki meni tudi, da je v slovenski družbi veliko govora o sovražnem govoru, ki to ni, saj se kot sovražni govor označi vsako stališče, ki odstopa od tistega, ki ga ima oblast in režimski mediji. Štrbenk je prepričan, da zakonodaja pripravlja tla za utišanje alternativnih medijev.

Andrej Magajna: Sovražni govor je posledica anonimnosti
Sovražni govor izhaja iz anonimnosti. “V tujini imajo to drugače rešeno, če nek medij dovoli objavo anonimnih avtorjev, za vsebino odgovarja odgovorni urednik.” Boji se, da politika teh sprememb ne bo želela udejanjiti, saj pogosto tudi sama izrablja anonimnost avtorjev, s katero ustvarja lažno javno debato. “Bojim se, da se bo ta regulativa preveč razširila. Naj se dejanja, ki imajo elemente kaznivega dejanja, preganja!”

Aleš Hojs: Vlada naj sredstva raje prerazporedi
Nekdanji obrambni minister je v v svoji razpravi predlagal vladi, naj polovico sredstev, ki jih namenja nevladnim organizacijam, kot so npr. Amnesty international in Mirovni inštitut, raje nameni policiji, ki se sooča s hudimi primanjkljajem sredstev. V imenu VSO je pozval tudi nosilce oblasti, naj premislijo o simbolih bivše države, ki se pojavljajo na državnih proslavah in so prav tako simbol sovraštva in pobojev. Pozval je tudi Spletno oko, naj javno objavi podatke, katere prijave sovražnega govora so obravnavali, katere zavrgli in kakšne so obrazložitve.​ “Predlagamo tudi tožilstvu, naj pripravi vsebinski seznam, kjer bo državljanom razvidno, kaj je bila prijava za sovražni govor, kakšna je bila utemeljitev in kaj ste s tem naredili,” je povedal Hojs.

Aleš Primc: Kaj pa sovražni molk?
Primc meni, da je v Sloveniji preveč sovražnega govora predvsem zaradi tega, ker se ljudje premalo spoštujejo. Primc je v svoji razpravi klical h konsenzu in enakim vatlom pri presojanju sovražnega govora za vse državljane, kar bi preprečilo velik posel z davkoplačevalskimi sredstvi. “Svet za sovražni govor je bil ustanovljen v sklopu Mirovnega inštituta, ki dobiva na leto ogromno davkoplačevalskega denarja. Če sem nekoliko oseben. Svetlani  Makarovič je žal, da me mama ni splavila. Torej obžaluje, da sem živ. Njena življenjska zgodba je bila očitno težka, saj je užalila mene, Slovence. Problem je, da je s sovraštvom prežeta oseba tako oboževana oseba v Sloveniji. Sovražni molk je nevarnejši kot sovražni govor. Ko je govor, obstaja vsaj možnost vzpostavitve dialoga. Ko imamo opravka z molkom, te možnosti ni. Odbor 2014 vsak teden protestira pred sodiščem. Opozarjamo na zlorabe v pravosodju. Sovražni molk o naših aktivnostih. Neizprosni sovražni molk.”

Primc in predsedujoča seji sta se večkrat zapletla v besedni spopad, v katerem je slednja Primcu očitala, da zlorablja odmerjeni čas, Primc pa njej, da ga želi utišati: “Pojasnite mi, kdaj sem že zlorabljal čas. Žal mi je, da je v razpravi o sovražnem govoru, ko smo uro in pol poslušali predavanja gospe, ki širi sovražni govor, ne moremo govoriti tisti, ki govorimo kritično do obstoječe oblasti in da ta oblast z neznanskimi zneski financira tiste, ki živijo od sovražnega govora. Žal mi je, da to razpravo zlorabljate za kazanje mišic.”

Na razpravo so bili sprva povabljeni samo posebni izbranci:

– Dr. Jasna Murgel v imenu predlagateljev zahteve poslanske skupine SMC in poslanske skupine SD
– Ministrstvo za notranje zadeve RS
– Ministrstvo za pravosodje RS
– Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti
– Generalna policijska uprava
– Vrhovno državno tožilstvo
– Varuh človekovih pravic
– Mirovni inštitut, Svet za odziv na sovražni govor
– Center za varnejši internet Safe.si, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
– Boštjan Vernik Šetinc, zagovornik načela enakosti
– Amnesty International Slovenije
– Društvo novinarjev Slovenije
– ISCOMET– Inštitut za etnične in regionalne študije
– Barbara Kresal, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani

Vsi ostali, ki so želeli spregovoriti na to temo, so morali prestati glasovanje. Aleša HojsaAleša PrimcaŽeljka Vogrina in Tima Mamića so na sejo povabili šele naknadno.

N. K., Ž. K.