Znan slovenski igralec Jernej Šugman si s postom grozi vse leto, kaj pa vi?

Foto: STA

Cerkev že več kot tisoč let obeležuje praznik pepelnične srede, ki pomeni začetek posta. Sam post in postenje pa segata že v obdobje starih Egipčanov. Medtem ko postenje za prečiščevanje telesa običajno pomeni zgolj uživanje vode, sadnih ali zelenjavnih napitkov, pa so pravila postenja v postnem času za katolike malce drugačna.

Pepelnična sreda je eden izmed praznikov v katoliški cerkvi, ki se oeležuje 46 dni pred veliko nočjo. S pepelnico se začenja postni čas – pepelnična sreda pa je prvi dan posta. Bistvena značilnost dogajanja na pepelnico je obred pepeljenja v cerkvi. Duhovnik vernika posipa s pepelom, ob tem pa običajno reče: “Spreobrni se in veruj evangeliju!” ali pa “Spominjaj se, da si prah in da se v prah povrneš.”

Danes naj bi se katoliki vzdržali vseh mesnih jedi
Na pepelnično sredo (in veliki petek) se lahko katoliki do sitega najedó samo enkrat na dan, razen če gre za bolnike, ki se morajo zaradi bolezni držati drugačnega prehrambenega režima. Prav tako strogi post ne velja za osebe, ki so mlajše od 18 let in starejše od 60. Na ta dan naj bi se vzdržali vseh mesnih jedi.

“Katoliki naj bi se vzdržali mesnih jedi tudi na vsak drugi, običajen petek zunaj postnega časa. Lahko pa odpoved mesu zamenjajo s kakšno drugo odpovedjo. Namesto tega lahko na primer opravijo delo pokore ali ljubezni do bližnjega. Izjema so prazniki in slovesnosti v družini, ko vzdržek in post odpadeta,” razloži domžalski župnik Klemen Svetelj.

“Danes se lahko enkrat do sitega najemo, ostalo pa večkrat po malo, a ne do sitega. Prav je, da se ravnamo po vesti in ne pozabimo, da je Bog Ljubezen.” (Toni Kmet, duhovnik)

Odpoved, molitev in dobra dela
“Post je lahko tudi odpoved neki razvadi, v katero smo ujeti. Namen posta je, da nas tega osvobodi. Lahko se odpovemo čokoladi, internetu, alkoholu … “, našteva župnik Klemen Svetelj in poudari, da je v postnem času odpoved samo eden od treh bistvenih poudarkov. Druga dva sta še molitev in dobra dela (miloščina).

Postni čas se zaključi z vélikim petkom, ko je spet zapovedan strogi post. Na veliko soboto v cerkvi blagoslovijo jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk na velikonočno nedeljo, na dan Jezusovega vstajenja.

Poslanica papeža Frančiška za postni čas
Od 8. decembra 2015 do 20. novembra 2016 je papež Frančišek razglasil izredno jubilejno leto usmiljenja. Ne čudi, da je tudi v njegovi poslanici za postni čas posebno mesto našlo prav usmiljenje. »Post v tem jubilejnem letu bomo preživeli še bolj zavzeto kot močno obdobje za proslavljanje in izkušanje Božjega usmiljenja.« Poudaril je, da je Božje usmiljenje oznanilo svetu, ki kliče “vsakega kristjana, da ga izkusi osebno”.

Povedal je še, da Božje usmiljenje spreminja naša srca in nas usposablja, da ob tem, ko okušamo zvesto ljubezen, tudi mi postajamo usmiljeni. “Božje usmiljenje nas navdihuje k ljubezni do bližnjega in k posvečanju tistemu, čemur cerkveno izročilo pravi duhovna in telesna dela usmiljenja. Ta dela nas opominjajo, da se vera kaže v oprijemljivih vsakdanjih dejanjih, s katerimi pomagamo bližnjim v telesnih in duhovnih stiskah,” je še dodal papež.

40 dni brez alkohola: “Vsak dan je nov začetek!”
Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa – Sektor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavod Med.Over.Net so letos že enajstič pobudniki akcije 40 dni brez alkohola, ki tokrat poteka pod geslom »Vsak dan je nov začetek!«. V akciji sodelujejo tudi Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani (projekt Sporočilo v steklenici), društvo Žarek upanja in Zavod Vse bo v redu. Kot gost v akciji bo letos sodelovala tudi Zveza društev upokojencev Slovenije. Akcija se začne danes in bo trajala do vključno 26. marca 2016.

Alkohol je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe in nasilje. Vsak dan je zaradi alkohola v bolnišnico sprejetih 10 oseb. Vsako leto zaradi bolezni, ki so neposredno povezane z uživanjem alkohola, v povprečju umre 650 oseb. Zato je akcija 40 dni brez alkohola še toliko bolj na mestu; če ne vsak dan, pa vsaj 40 dni na leto.

Kako preživljajo postni čas znani Slovenci in Slovenke?

Metka Zevnik (foto:STA).

Metka Zevnik (foto: STA).

Metka Zevnik, Koalicija “Za otroke gre!”: “Vsi v širši družini smo se odločili, da se nečemu odrečemo, tudi otroci, čeprav jim ne bi bilo treba. V družini enega od sinov bodo poglobili duhovnost z jutranjim branjem Svetega pisma, eden od sinov pa se bo odpovedal sladkarijam, kavi in mesu. Tudi jaz se bom odpovedala sladkarijam, pa tudi branju evangelijev se bomo bolj posvetili. Ena od vnukinj je pripomnila, da se ne bo kregala, druga pa je rekla, da bo malo bolj ubogala.”

 

Alenka Gotar (foto:STA).

Alenka Gotar (foto: STA).

Alenka Gotar, glasbenica: “Menim, da je post dober, da se telo prečisti, da je to eno obdobje, ko se človek odvrne od preobilja in dá telesu to, kar potrebuje: vodo, zelenjavo, meso. Jaz se mesu nikoli ne odpovem, odpovem pa se sladkarijam in sladkorju. Kar se pa dobrih del tiče, jih je pa treba delati vse leto, ne samo v postnem času. Jaz in moji učenci gremo pogosto na dobrodelne prireditve in z dobrimi deli ne čakamo. Bog ne plača vsakega 15. v mesecu, ampak ko plača, plača obilno.”

Jernej Šugman, igralec: “S postom si grozim vse dni v letu; sem pod stalnimi grožnjami, ampak med pustom in Veliko nočjo nimam posta.”

Vesna Vilčnik