Kdo je v resnici Svetlana Slapšak – glavni ‘pitbul’ medijskih napadov na desnico? Z beograjske univerze so jo zaradi kraje nagnali, na ljubljanski je zgradila profesorsko kariero!

Svetlana Slapšak (vir: twitter)

Dr. Svetlana Slapšak med slovensko levico velja za sivo eminenco levičarskih ideologov. A če jo slovenska levica časti in upošteva, imajo Srbi o njej drugačno mnenje. V 80-ih letih je bila v Beogradu na Inštitutu za književnost in umetnost odpuščena zaradi prevare.

Slapšakova, ki zadnje čase opravlja umazano delo Spomenke Hribar pod geslom “ustavite desnico”, ni bila pregnana z beograjske fakultete zaradi svojih političnih stališč, kakor rada sama pripoveduje, temveč so jo, po trditvah ene od tedanjih prič dogajanja, ki je resnico razkrila na spletnem portalu B92, odpustili.

“Ona je v Beogradu na Inštitutu za književnost in umetnost v 80-ih izgubila službo,” do tega pa je prišlo, ker je zaprosila za finančna sredstva za študijsko izmenjavo v tujini, na katero pa, kot se je kasneje izkazalo, ni nikoli odšla. “Denar je zadržala in zapravila in se zlagala, da je odšla v tujino.”

Zaradi kraje sklicana disciplinska komisija
Ali je šlo za prevaro, krajo ali poneverbo, se priča ni znala opredeliti, a je zato povedala, da je bila zaradi ravnanja Slapšakove sklicana disciplinska komisija. Slapšakova se je takrat branila na vse možne načine. Trdila je, da je res bila na izmenjavi in kot dokazilo kazala letalske karte brez datuma. Ko to ni delovalo, je vztrajala, da je delo, ki bi ga morala opraviti v tujini, opravila doma na lastne stroške, in še nadaljevala z vsakršnimi izgovori.

https://twitter.com/BojanPozar/status/1023597881092128769

“Disciplinska komisija je na koncu odločila, da Svetlani Slapšak preneha delovno razmerje” na Inštitutu za književnost in umetnost. Slapšakova se je zaradi odločitve disciplinske komisije pritožila na takratno tako imenovano sodišče skupnega dela, a ni nič pomagalo. Zadeva je bila namreč jasna; Slapšakova je s prevaro od inštituta dobila denarna sredstva, ki jih je zapravila, namesto da bi jih namenila študijski izmenjavi, za katero je zaprosila.

Podatki o dogodku še vedno dostopni v arhivu
Tu ni bilo besede o nikakršnem političnem pregonu, nikakršnega montiranega procesa. Kot dokaz za resničnost svojih trditev je komentator povedal, da je vsa dokumentacija o zgoraj opisanem primeru še vedno shranjena v arhivih in tako lahko preverljiva.

Izgleda, da v Srbiji, za razliko od Slovenije, še vedno raje čuvajo arhive, kot da bi jih uničevali. Namreč, ravno arhivi pogosto skrivajo nelagodno resnico, za katero bi nekateri radi videli, da ostane zakopana. Ravno tako lahko vidimo, kako so v Srbiji še v času Jugoslavije znali opraviti s paraziti, ki so samo kradli. V Sloveniji, po drugi strani, si je Slapšakova lahko ustvarila profesorsko kariero na filozofski fakulteti.

A. B.