fbpx

Tako je Gabi Čačinovič Vogrinčič po televiziji razlagala o lepoti življenja s svojimi vnuki, hkrati pa je pomagala podaljševati agonijo koroških dečkov in držati vnučka stran od babice in dedka!

Gabi Čačinovič Vogrinčič (foto: STA)

Vsi Sveti spadajo med praznike, ko se družine še posebej rade zberejo ob spominih svojih odsotnih ali za vedno izgubljenih članov. Praznično razpoloženje skuša nagovoriti tudi televizija s svojo programsko ponudbo. Na Novi24TV smo na večer Vseh Svetih spregovorili o našem odnosu do človeške krhkosti, umiranja in upanju na večno  življenje.

Televizija Slovenija je v tem duhu na dan reformacije predvajala dokumentarni film z naslovom Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, v katerem spregovorijo o starejših in njihovih vrednotah ter  o vsem pomembnem v njihovem življenju. V filmu spregovori tudi Gabi Čačinovič Vogrinčič, upokojena profesorica Fakultete za socialno delo UL, javnosti poznana kot zagovornica ugrabitve koroških vnučkov, ki ga je izvedel CSD Velenje.  Napovednik filma pravi, da je naloga družbe v tem, “da ustvari okolje, kjer bomo lahko vsi sobivali in kjer se bodo slišali vsi glasovi, od najmlajših do najstarejših, v skupnem svetu”. 

Gabi Čačinovič Vogrinčič: Nisem mogla slutiti, kaj pomeni biti babica!
O tem, “kako sliši glasove najmlajših”, je Gabi Čačinovič Vogrinčič spregovorila v dokumentarcu in opisala izkušnjo s svojimi vnuki: “… Nisem mogla slutit to, kaj pomeni biti babica. To, da sem babica mojim dvem prečudovitim vnukom, to je taka dragocena izkušnja, ampak to so moji vnuki … Biti z njimi v delu, v skupni akciji, pogovarjati se z njimi, dobesedno ure in ure biti potrpežljivo v njihovem svetu, tukaj in zdaj, to je tako razkošje, ki ga za mnoge male otroke zmorejo samo stari starši, ker v tem pritisku preživetja tega ne zmorejo starši, na žalost …” je naštevala lepoto prepletanja sveta starih staršev in vnukov Gabi Čačinovič.

Nato je nadaljevala: “Mi zares imamo konvencijo in tako naprej, o otrokovih pravicah, ampak zares, spoštovanje otroštva in njegovo razumevanje kot posebnega časa, ki je dragocen, ne kot prehodno obdobje, ki se mora čim prej končat, da boš čim prej odrasel, kot mi ravnamo z otroci. Ena krasna, posebna tema, in v šoli ključna in strašno zanemarjena.”

Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, samo eni so bili, so in bodo zaradi levičarske delitve »sreče« pohabljeni!
Gledati otroke svojih otrok, se z njimi igrati, smejati njihovi igrivosti, čuditi njihovi radovednosti in neutrudni domiselnosti je bilo že za davne rodove naših prednikov nekaj nadvse dragocenega, zato razumem Gabi Čačinovič Vogrinčič, s kakšnim ponosom govori o svojih vnukih in času, ki ga preživi z njima.

Vendar Gabi Čačinovič Vogrinčič ni kdorkoli. Kot študent sem jo pogosto slišal podobno lepo govoriti o starih starših in vnukih, kot to počne v tej oddaji. Zato sem danes ob njenih besedah kot socialni delavec in človek sočutja pretresen. Gabi Čačinovič, ki je generacijam študentov socialnega dela predavala o pomenu družine za zdravo rast in razvoj otrok, ta spoznanja odreka babici, dedku in koroškima vnučkoma!

Spoštovana Gabi Čačinovič Vogrinčič! V vašem dosedanjem ravnanju ob nezakonitem odvzemu koroških dečkov ni nikakršnega sočutja do nemočnih otrok, ki sta v nasilju izgubila mamino varno zavetje, nato pa jima je CSD Velenje – spet nasilno – vzel še babico in dedka!

Mar res ne zmorete razumeti, da sta tudi babica in dedek po izgubi hčere ure in ure z velikim veseljem in ljubeznijo preživela z vnučkoma? Ju tolažila, zanju skrbela, jima odpirala nov pogled na svet ter dajala novo upanje? Pa to ni bilo razkošje, ker sta bila mami in oči pač zelo zaposlena! To je bilo še zadnje zatočišče koroških dečkov, ki ste ju pomagali iztrgati iz družine babice in dedka in iz njiju narediti siroti, kar je nepopisna sramota za stroko, ki ji pripadava!

Vse to ste jima pomagali vzeti tudi vi, Gabi Čačinovič Vogrinčič!
Omenjali ste tudi otrokove pravice in konvencije, ki v duhu 8. člena EKČP stare starše umešča v družino, za katero sta značilni domačnost in navezanost med njenimi člani. V primeru koroških dečkov so to ugotovile tudi najine kolegice socialne delavke, kljub temu pa otroka iztrgale iz varnega in znanega okolja. Vi, ki bi kot avtoriteta morali stopiti na stran nemočnih, ste se pojavili na tiskovni konferenci Anje Kopač Mrak. Zaščitili ste umazano delo najbolj vplivnega in arogantnega lobija v državi, hudo zmoto pa ste razglasili za strokovno izpeljan postopek, ki naj bi bil v največjo korist nemočnih otrok.

Moja naloga je, da pomagam spoznati in popraviti škodo, storjeno družini babice in koroških dečkov, zato si dovolim skromno oceno, da bi bilo za vaš ugled veliko bolje, če se ob družinskih temah ne bi več pojavljali v javnosti ter vsaj molčali, če že ne morete ali smete zagovarjati strokovnih stališč, ki bi veljala za vse vnuke in stare starše enako. Prav tako je velika škoda, da z dvojnimi sporočili delite državljanke in državljane, ki v veliki večini razumejo, da sta v razmerah, ki so se zgodile, babica in dedek še vedno najboljša možnost za vzgojo koroških dečkov.

Vsem starim staršem in vnukom želim veliko izpolnjujočih in lepo preživetih skupnih trenutkov. Starejšim v tolažbo, mlajšim v modrost. Tudi vam, Gabi Čačinovič Vogrinčič! Hkrati pa upam, da tudi vi – tako kot jaz – v spanju pogosto slišite jok nemočnih koroških dečkov, ki kličeta: “Babi, a gremo zdaj domov?”

Franci Donko