Tako se zloglasni privilegiranec Gruden z udobnega stolčka v Strasbourgu posmehuje vaškim stražam, katerih pripadnike bi najraje aretiral: “Vi ar going daun!”

Matjaž Gruden (Foto: Facebook)

S svojo kolumno je ponovno razburil zloglasni režimski privilegiranec Matjaž Gruden, ki na račun davkoplačevalcev opravlja funkcijo direktorja direktorata za demokratično participacijo pri Svetu Evrope. V svojem zapisu, ki je po vsej verjetnosti nastal v eni od varovanih pisarn v Strasbourgu, se s posmehom spravi na prebivalce obmejnega območja v Beli krajni, ki so se bili zaradi nedelovanja policije prisiljeni organizirati v vaško stražo. Gruden bi, kot kaže, pripadnike vaške straže najraje zaprl, izrazito nenaklonjenost pa izkaže tudi do ilirskobistriškega župana Emila Rojca, čigar nasprotovanje migrantskemu centru opisuje kot izkoriščanje strahu in nestrpnosti do beguncev!

Zloglasni privilegiranec Matjaž Gruden, ki se uvršča med t. i. udbovsko deco, že dalj časa razburja s svojimi kolumnami v rdečem režimskem trobilu Večer v lasti Uroša Hakla iz krogov Socialnih demokratov. Že uvodoma napove, da gre v njegovi kolumni, objavljeni v ponedeljek zvečer, za samoprepričevanje o prednostih novega tujega okolja, kar sicer uporablja kot obrambni mehanizem proti domotožju, ki ga v zadnjem času pogosteje čuti, ker lahko spremlja slovenska TV-poročila iz tujine. Progresivne evropske vrednote, ki naj bi jih po njegovih besedah zapisali v ustavo, so vse bolj zgolj ena od možnih opcij, “ki jih, v imenu slabo razumljene svobode govora in političnega oportunizma, obravnavamo enako kot vsako ekstremistično hujskanje in sovraštvo”.

Iz udobne pisarne se je lahko posmehovati prebivalcem, ki se morajo v strahu pred migranti zaščiti sami
Ob branju kolumne hitro postane jasno, da se je tokrat odločil spraviti na belokranjsko vaško stražo – ljudje so se morali sami organizirati za svojo zaščito, saj jih policija pod vodstvom nesposobne vlade Marjana Šarca ni sposobna zaščititi. Ob tem ni treba poudariti, da je na območju Bele krajne letos dejansko prišlo do ugrabitve upokojenca, dlje od meje pa tudi do poskusa umora taksista s strani ilegalca. Gruden iz svoje udobne pisarne v Strasbourgu, ki je gotovo dobro zavarovana, tako lahko cinično opisuje novice o vaških stražah: “Najprej tiste o vaških stražah v Beli krajini in o domoljubih, ki v šlapah in maskirnih uniformah, oboroženi zgolj s pivskimi trebuhi in polomljeno angleščino, bdijo nad našo varnostjo in teritorialno integriteto. Nekateri izmed njih baje prehodijo do petdeset kilometrov na dan in lovijo tuje nebodijihtreba.” Vaške straže nato primerja s francoskimi identitarci, katerih trije člani so bili obsojeni na pol leta zapora in denarno kazen, pri čemer ne skriva naklonjenosti do tega, da bi takšna sankcija doletela tudi člane vaške straže.

Foto: posnetek zaslona

Direktor direktorata za demokratično participacijo Gruden je očitno naklonjen ideji, da bi pripadnike vaške straže kar zaprli
Pri tem je naravnost neokusno, da Gruden, ki na račun davkoplačevalcev zaseda funkcijo direktorja direktorata za demokratično participacijo pri Svetu Evrope, izraža takšna protidemokratična stališča, ne nazadnje živi na račun davkoplačevalcev. Vaška straža namreč pri svojem delu ne krši nobenih zakonov, gre tudi za ustavno pravico ljudi do zbiranja. Kot je za Nova24TV že pred časom povedal vodja vaške straže Blaž Zidar, so vaške straže dejansko učinkovite, saj na območjih njihovega delovanja migrantov ni več, a pri tem velja poudariti, da se jim ti spretno izognejo, saj prejemajo dnevno sveža navodila za neovirano pot od vlade financiranih nevladnih organizacij. Na terenu je bila tudi ekipa oddaje Drugorazredni televizije Nova24TV, ki se je prepričala, da so rampe na mejah odprte in je mejo možno neovirano prečkati z avtomobilom, patruljiranje policistov ob meji pa je neredno.

Blaž Zidar (Foto: Nova24TV)

Podobno, kot so v Sloveniji pričele patruljirati vaške straže, v Združenih državah Amerike že desetletja po ulicah tamkajšnjih krajev patruljirajo t. i. ulične straže (neighborhood watch). Tam jim seveda nihče ne nasprotuje, tudi tisti, ki v njih ne sodelujejo, so jim hvaležni, saj pripomorejo k varnosti na ulicah, v veliki meri pa je zadovoljna tudi policija, saj s takšnim prostovoljnim delom izdatno pripomorejo k preprečevanju kriminala in vandalizma.

Gruden nasprotuje demokratični participaciji, ko ne gre za širjenje levičarske in socialistične ideologije
Da Grudnu demokratična participacija, kamor nedvomno kot javna zborovanja spadajo tudi protesti, ni prav nič všeč, ko ne gre za promocijo levičarske in socialistične ideologije, nakaže tudi s svojim mnenjem o županu Ilirske Bistrice Emilu Rojcu. Ta sicer pripada Socialnim demokratom, a ker je dobro seznanjen s situacijo na meji, prav tako pa vsaj glede tega vprašanja posluša svoje občane, je podprl protestni shod proti migrantskemu centru v Jelšanah. Gruden njegovo stališče, ki nepresenetljivo ni naletelo na odobravanje strankarske centrale, označi kar za rezultat “izkoriščanja strahu in nestrpnosti do beguncev”. Tako naj bi mu “uspelo izgraditi domoljubni most med seboj in skrajno desnico. Ob tem je bil župan na smrt užaljen, ker je sodelovanje na protimigrantskem shodu zavrnila lokalna godba na pihala, tako da je ritem korakajočim patriotom zagotavljala zgolj gospa, ki je v afektu ljubezni do domovine s slovensko zastavo pretepala asfalt”.

Proti svobodi govora se privilegirani Matjaž Gruden bori na dobro plačani funkciji v okviru Sveta Evrope – očitno tudi pod vplivom alkohola. (Foto: Facebook)

Vlada in mediji vaške straže ne bodo mogli več dolgo diskreditirati
Tudi nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak je opozoril, da režimski mediji in vlada vodje vaške straže Zidarja ne bodo mogli več dolgo diskreditirati: “Vedno, kadar se ljudje samoorganizirajo, to pomeni neke vrste nezaupnico policiji. Mimo tega ne more noben notranji minister na svetu.” Ob tem je dodal, da so vaške straže obstajale tudi v času socializma, ko je oblast celo pozivala ljudi, da so pomagali policiji in vojski na meji.

Foto: Matic Štojs Lomovšek

“Nikjer ne piše, da imajo ti ljudje slabe namene. Ti ljudje imajo dobre namene. Dobre namene mora imeti policija. To pomeni, da bi policija morala te ljudi angažirati, da ji pomagajo na tak ali drugačen način. To bi bila rešitev problema,” je še zaključil Gorenak.

Rok Krajnc