Teater absurda: Krkovič ponovno pred sodnico Cenerjevo, ne boste verjeli, zakaj. Je pilot delal samomor?

Tone Krkovič (Foto: STA)

Sodnica Deša Cener, ki ji je ustavno sodišče pred kratkim primazalo zaušnico zaradi odločitev v zvezi s preiskavo bančne luknje, Toneta Krkoviča zopet vabi na zagovor. Njegova tožnica Emilija Mrlak je namreč vložila zahtevo za dopolnitev preiskave, s katero dodatno razlaga okoliščine, v katerih je prišlo do sestrelitve helikopterja, Krkovič odgovarja, da so le-te najmanj absurdne.

V dopolnitvi predloga za preiskavo tožnica Emilija Mrlak pojasnjuje, da je bila sestrelitev helikopterja zahrbtna, saj naj le-ta ne bi ogrožal civilnega prebivalstva; da je Mrlak nameraval prestopiti v Teritorialno obrambo, še posebej zahrbtno pa se ji zdi, da je bil helikopter zadet v rep, kar je – verjeli ali ne – primerjala s strelom v hrbet.

“Očitati, da je streljati v hrbet zahrbtno in podlo dejanje, je najmanj absurdno. Raketa deluje tako, da moraš cilj pravilno streljati v glavni vir energije, ki privlači to raketo. Strel tudi ne more biti zahrbten, ker ta v vojni ne obstaja – razen, če je vezana na kršenje določil mednarodnega vojnega prava. V tem primeru prav gotovo ni šlo za kršenje določil mednarodnega vojnega prava, zato se temu reče taktika,” je zadevo komentiral Tone Krkovič, ki je prepričan, da bi morala imeti glavno besedo pri tej zadevi stroka.

Krkovičevo stališče je podkrepil tudi strokovnjak, ki se je v JLA šolal za inštruktorja na identičnem raketnem protiletalskem sistemu – Strela 2M, Zoran Dernovšek. “Raketni sistem Strela 2M deluje na pasivni sistem spremljanja toplotne energije, ki jo oddajajo cilji v zraku. Sistem je bil zasnovan za streljanje na cilje v odhodu, torej potem ko te preleti, ga streljaš v hrbet. Pri helikopterjih obstaja pogojna možnost, da ga streljaš v hrbet, v glavnem pa se strelja v hrbet, saj je toplotna energija pri hrbtu skoraj dvakrat večja kot na čelu helikopterja,” je prepričan nekdanji častnik Slovenske vojske Dernovšek.

Posodobljeno verzijo obtožnice si lahko preberete tukaj

Ali je Toni Mrlak hotel storiti samomor?
Krkovič je odgovoril tudi na očitke, da helikopter ni ogrožal nikogar, saj je bil zunaj dosega pomembnejših državnih inštitucij. “Izvajal sem sistem koncentrične krožne obrambe in sestreljeni helikopter se je nahajal v strožje varovanem sektorju, kjer ne bi smelo biti nobenega helikopterja,” je pojasnil Krkovič, ki ne razume, kaj je pilot helikopterja počel v visoko varovanem območju. Pilot njegovega čina bi namreč moral vedeti, da v teh sektorjih nima česa početi, zato ne izključuje možnosti, da je hotel storiti samomor.

Krkovič: Naj spregovori Jelko Kacin
Krkovič je tudi prepričan, da je zgodba – ki jo jo stalno argumentirajo z Jelkom Kacinom, ki je bil v tistih dneh minister za informiranje – o tem, da je Mrlak nameraval prestopiti v TO, popolnoma izmišljena. “Kaj je on mislil, želel ali nameraval, to mene kot vojaka, ki je varoval državni vrh, ne sme prav nič brigati,” je povedal Krkovič in k temu dodal še, naj Kacin končno že enkrat pojasni, kaj je imel s pilotom sestreljenega helikopterja in naj – če je z njim karkoli imel – prevzame odgovornost.

Sodnica Deša Cener je širši javnosti postala znana po njenem zaviranju preiskave več milijard velike bančne luknje in po podpisu naloga za preiskavo prostorov SDS in zaseg celotne korespondence stranke, kljub temu da za to ni imela pravne podlage.

17. maja so izbrali tisti, ki bi še vedno radi “tepihovali” Slovenijo
Tudi datum, ko se bo moral Krkovič zglasiti na sodišču, je izrednega pomena – 17. maja je namreč nastala manevrska struktura narodne zaščite. Takrat so se začele priprave na oborožen odpor proti agresorski Jugoslovanski ljudski armadi (JLA). Sodnica Deša Cener je morala za sojenje očitno izbrati prav ta dan, Tone Krkovič pa trdi, da pri tem prav gotovo ne gre za naključje ter da izbrani datum kaže na perverznost tistih, ki bi še danes radi “tepihovali” Slovenijo, pri čemer je imel v mislih predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo, ki naj bi sam ukazal datum obravnave.

Krkovič je prepričan, da se krepko korigira smer obtožnice, ki je bila prvotno zastavljena kot umor, sedaj pa bi radi dokazali, da je ogrožal civilno prebivalstvo. “To pa jim lahko uspe samo v primeru, če bodo dokazali, da v Sloveniji ni bilo vojne.” K absurdnosti te obtožbe je pritegnil tudi Dernovšek, ki je cinično vprašal, kdo je pravzaprav ogrožal Slovenijo – tisti, ki so jo napadali, ali tisti, ki so jo branili. “Celoten čas osamosvajanja želijo obrniti na glavo,” ugotavlja Dernovšek.

Zaradi očitne spremembe smeri obtožnice se je Krkovič že obrnil na obrambno ministrico Andrejo Katič, ki mu je že ponudila pravno pomoč. V začetku je obtoženi sicer menil, da je ne bo potreboval, sedaj pa se je zaradi omenjena pravnega manevra odločil, da na svoji strani potrebuje strokovnjake za mednarodno vojno pravo, ki mu bodo pri procesu pomagali.

Krkoviču se sodi po socialistični jugoslovanski zakonodaji
Krkovič, ki se mu zaradi sestrelitve helikopterja leta 1991 med osamosvojitveno vojno še vedno sodi po starem jugoslovanskem zakoniku, se bo moral zagovarjati zaradi domnevno storjenih kaznivih dejanj po prvi točki drugega odstavka 46. člena kazenskega zakonika socialistične republike Slovenije in v zvezi z 22. in 7. členom kazenskega zakonika SFRJ.

Toneta Krkoviča v sodnem procesu ne preganja država, temveč soproga pilota sestreljenega helikopterja Tonija Mrlaka. Krkovič je že večkrat odgovoril, da gre za proces, namen katerega je doseganje političnih ciljev, sodstvo pa je tako postalo le še inštrument v rokah politike. “Helikopter je bil sestreljen v obrambi proti agresorju,” je komentiral Krkovič. 

“Celoten scenerij, ki se je zgodil tistega dne, sem v svoji glavni neštetokrat preigral in prav vsakič sem prišel do dognanja, da sem svoje delo opravil odlično. Tudi danes ne bi naredil prav nič drugače. Nikomur razen tistih, ki sem jih sestrelil, nisem povzročil nobene dodatne škode. Ali ne gre za brilijanten uspeh? Ne vem, kaj še hočejo od mene,” je zaključil obtoženi Krkovič.

Žiga Korsika