To je prava politično-policijska zarota. Zaradi “zgoraj brez” dekleta ob ugled in kariero.

“Mnogi mi sploh ne verjamejo, da je to sploh lahko razlog. V policijskih preiskavah do sedaj ni bilo primera, da bi nekdo prišel v stanovanje zaradi ene slike, kjer niti ne piše starost tega dekleta,” je o politično motiviranih policijskih akcijah, ki jih je občutil na lastni koži, dejal nekdanji poslanec Demosa in Krščanskih socialistov Andrej Magajna.

Posledice še danes občuti na svoji koži: obtožen je bil pedofilije, policisti pa so domnevne dokaze izgubili. Postopek še vedno ni končan. Nikomur se ni zgodilo nič.

Gospod Magajna, kako se počuti človek, ko ga policija in mediji obtožujejo pedofilije?
Nič dobro. Ta oznaka za zapornike v zaporih pomeni eno najhujših oznak, ki jih zaporniki tudi sami kaznujejo. Vsi smo bili osupli, saj se doma poznamo in vsi smo vedeli, kaj imamo na računalnikih, zato nas je to šokiralo. Pravzaprav mene niso obtožili pedofilije, temveč posedovanja fotografije mladoletnega dekleta zgoraj brez. Mediji so to s pridom izkoriščali, saj so kasneje zadevo obrnili in to kljub temu, da niso našli nobene fotografije. Po naravi sem dovolj odporen človek in sem navajen prenašati takšne zadeve. V politiki je pač potrebno biti vajen tudi takšnih zadev. Še vedno sem živ in nisem uničen. Kaj pa človek čuti v sebi, je pa druga stvar.

Tedaj je bilo to povezano z vašim nasprotovanjem novemu zakonu o RTV. Zakaj poslušamo vsak dan parole o neodvisnosti tega ali onega organa, če je jasno, da ima klika nekdanjega režima dobesedno nadzor nad vsemi družbenimi podsistemi?
Jeseni 2010 je prišel predlog zakona o novi ureditvi RTV. Zakonu sem nasprotoval iz čisto vsebinskih razlogov, saj se je v zakon vnašalo javno zasebno partnerstvo. Temu sva odločno nasprotovala skupaj s strankarsko kolegico Julijano Bizjak Mlakar, saj bi bila to kasneje osnova za preoblikovanje vseh javnih zavodov. S to politiko se nisem strinjal, saj je bil cilj te ureditve menjavanje urednikov in novinarjev. Ko spremeniš zakon sestave programskega sveta, pride avtomatsko do menjavanja celotnega vodstva.

Osebno nisem toliko pomemben, da bi šli zaradi mene v tako veliko akcijo, bolj je to, da si oblast podredi nek medij. Medij pa podrediš s podreditvijo programskega sveta. Kot je dejal kolega Vili Kovačič: “Kdor ima medije, ima oblast, kdor ima televizijo, ima pa nadoblast.” Ravno te elite širijo informacije, da televizija ni dovolj, kar pa ne drži, saj ima na politični profil največji vpliv ravno televizija.

Magajna: Takrat smo zamerili tudi Milanu Kučanu, ki se je priključil pogromu nad Kocbekom, ob njegovi smrti pa se je prikazal na njegovem grobu, kjer ga je hvalil. 1

Po policijskem lovu na ministra Koprivnikarja je na plano zopet prišla vaša zgodba. V primeru Koprivnikar so hitro sledile sankcije, v vašem primeru pa prav nič. Zakaj tako?
To je zanimivo. Ravno zaradi tega sem se ponovno obrnil na policijo in jim dejal, da imajo dvojna merila. Generalni direktor policije je takoj planil po tej zadevi, saj je od mene dobil že dva predloga za interno policijsko preiskavo. Tukaj je namreč ogromno spornih stvari. Še najbolj obvestilo o tisti sliki, kjer je neznano dekle oblečeno v hlače, in ki razkazuje golo oprsje. Mnogi mi sploh ne verjamejo, da je to lahko sploh razlog. V policijskih preiskavah do sedaj ni bilo primera, da bi nekdo prišel v stanovanje zaradi ene slike, kjer niti ne piše starost tega dekleta.

Zaradi tega sem se obrnil na direktorat za nadzor policije in na generalnega direktorja, vendar nikjer ne odreagirajo. Kot vem, ta kriminalist, ki je izgubil računalnike in forenzične kopije, naj ne bi dobil nobene resne sankcije, razen opomina. Kot vem, ne dela več na temu oddelku. Po drugi strani pa imamo predlog za sedem razrešitev v zadevi Koprivnikar, kar sedem ljudi lahko izgubi službo, ker so opravili alkotest, ki ga niso priredili. V mojem primeru je kriminalist, po ugotavljanju, celo priredil obvestilo iz Luksemburga, saj je v originalnem obvestilu pisalo, da je nekdo obiskal sporno spletno stran in poskušal nekaj prenesti, vendar prenos ni bil izveden. V mojem primeru so kriminalisti torej prišli v hišo iskat nekaj, česar ni bilo. Očitno so potem iskali nekaj drugega. Ta izgovor, da so prišli v hišo, je zelo sporen in nadzorne inštitucije na policiji bi morale zaradi tega odreagirati.

Afera Koprivnikar je super afera, o kateri vsi govorijo, o sumu zlorabe vstopa v mojo hišo pa noben ne odgovarja. Menim, da obstaja utemeljen sum, da policija, preiskovalni organi, preiskovalni sodniki in tožilci izrabljajo te zadeve. Namenoma uporabljam besedo, da obstaja sum, saj sem lahko danes ali jutri obtožen žalitve policije. Marjan Fank mi je včeraj odpisal, da kategorično zavrača, da obstajajo politična ozadja. On zadeve natančno ne pozna, saj ga takrat še ni bilo na tem mestu, vendar on trdi, da ni bilo ozadij. Ne rečem, da policisti ne delajo napak, saj so tudi oni ljudje. Sporno se mi zdi le to, da se ne želijo zavedati motiviranih preiskav. Vendar jaz trdim, da sum obstaja ter ga podkrepim tudi s papirji in argumenti.

Menda vas še vedno preganjajo. Kje trenutno se nahaja vaš primer?
Ni zaključen, narok za glavno obravnavo je bil za tiste stvari, ki so jih kasneje našli, 16. januarja.  Šlo naj bi za nek strip, ki naj bi kazal na incest. To je ključna zadeva, ki jo izpostavlja tožilec, vendar ta ni povedal, čigava je ta slika, saj je bilo doma prijavljenih sedem oseb, vsi smo imeli dostop do istega IP- ja. Vse, kar so doma našli, so naprtili meni, čeprav sem ga pozval, da naredimo sestanek z družinskimi člani. Kdaj bo naslednja glavna obravnava, še ne vem, gre še za eno metodo psihičnega izčrpavanja. Še enkrat poudarjam, da sem Kraševec in bom tudi to preživel.

Nekoč ste dejali, da vas je vaš prijatelj Milan Balažic, ki je bil v takratni vladi uradni govorec na ministrstvu za zunanje zadeve, opozoril, da se proti vam pripravlja nekaj hudega? Sliši se kot afera Watergate?
Že večkrat sem dobil prijateljska opozorila od poslanske kolegice, da gre za izjemno pomembno zadevo. Odgovoril sem ji, naj izboljšajo zakon, da ne bo kot nek hibrid, pa bom zanj glasoval. V ozadju so bili še drugi motivi, vendar sem jim naravnost dejal, da se ne grem njihovih političnih igric. Takrat sem dobil prve grožnje, da bom moral nekaj storiti v tej smeri, sicer bodo posledice.

Da je šlo za resne zadeve, pove že dejstvo, da je Milan Balažic prišel k meni domov. “Andrej, v življenju moramo tudi kdaj popustiti, ne bodi trmast, posledice bodo zelo resne. Gre za tvojo kožo,” mi je dejal. Povedal mi je celo nekaj več, vendar tega ne smem javno izpostaviti, sicer bom imel že jutri tožbo. V tem trenutku od policije pričakujem notranjo preiskavo, zadeva pa je zrela tudi za resno parlamentarno preiskavo. Še eno opozorilo sem dobil od nekdanjega kriminalista, da bodo prišli k meni na dom. Takrat se nisem ničesar bal. “Naj pridejo,” sem mu dejal. Ko je ob šesti uri zjutraj pozvonilo, sem takoj vedel, da gre za kriminaliste.

Vam bo omrežje sploh odpustilo, da ste mislili drugače, ali pa vas lahko pripelje vse skupaj do zapora?
Veliko ljudi mi reče, zakaj nisem bil zgolj glasovalni stroj, kot je večina poslancev v parlamentu, in bi imel mir. V parlamentu bi morali biti ljudje, ki odločajo po svoji vesti, ne da so zgolj izvršilni organ vlade. Omrežja bodo šla do konca. Jaz sem se prekršil, saj se nisem ravnal po njihovih navodilih. Z mano bodo poskušali obračunati, tako da si ne delam iluzij.

Tudi moj oče in kolega Balažic sta me vprašala, če ne vem, česa vsega so zmožni. Oče, ki me je opozarjal, je imel hude izkušnje s komunisti po vojni, vendar sem mu dejal, da ne sme preslikavati zgodovine, saj gre že za tretjo generacijo potomcev komunistov. Takrat mi je dejal, da gre za druge ljudi, vendar so metode še vedno iste.

Laž, prevara, podtikanja in lažni procesi so stalne metode komunistov in njihovih naslednikov. Proti lastnim ljudem so naredili največ lažnih in zrežiranih procesov. Angela Vode in Dachauski procesi so samo eni izmed njih. Šele takrat sem to ozavestil, saj res nisem pričakoval, da so zmožni takega konstrukta.

Realno gledano se je to zgodilo Janezu Janši, zakaj se ne bi vam?
V zadevi Patria je bil sodni postopek za moje pojme kriminalen, saj je slonel na slabih dokazih, tako kot v zadevi Novič, ki naj bi bil domnevni morilec direktorja kemijskega inštituta. Gospod Novič je že leto dni v zaporu na osnovi dokazov, ki so zelo sporni. Tako kot v zadevi Patria. Sodi se tako kot v prejšnjem režimu, ko dokazi niso nič veljali, temveč zgolj neke ocene.

Tu je zelo dobro, da je nastopilo ustavno sodišče, ki je reklo dovolj sojenju v sklopu indicev. Reklo je, da potrebujemo konkretne in trdne dokaze, ne glede na to, kaj si o nekom mislimo in ali je nekdo iz kroga Janeza Janše. V primeru Hude jame pa je bilo ravno obratno, ko je Zdenka Cerar proti Mitji Ribičiču dejala, da za sprožitev postopka nimajo dovolj dokazov. Tukaj ne za vsakega človeka posebej ne moremo spreminjati pravnega koncepta. Tukaj bo potreben nek premik, ki se še ni zgodil v glavah sodnikov.

Kakor koli – tedaj ste bili del vladajoče klike SD-ja. Kako se lahko nekdo upre omrežjem iz ozadja?Moram reči, da sem vedno glasoval avtonomno in nisem deloval po navodilih, kljub temu da mi očitajo, da sem bil z njimi. Čeprav moram povedati, da nikoli nisem bil član stranke SD ali komunistične partije niti ni bil to noben naš družinski član. Z veseljem pa sem se priključil Borutu Pahorju, ki je takrat vodil stranko in je obljubljal neko prenovo. Skupaj z Demokrati Slovenije in Stranko ekoloških gibanj smo se priključili prenoviteljski drži gospoda Pahorja, ki je imel interes, da ne gre samo za zadrto stranko ateistov in smo v njihovih vrstah lahko tudi kristjani. To sem jim dal vedeti tudi jaz. Tukaj moram biti pošten, da vodja poslanske skupine Bojan Kontič ni izvajal nobenega diktata nad mano. Do RTV zakona lahko rečem, da sem dejal avtonomno. Šele v tem primeru se lahko vidi, kako pomembni so mediji za vladajočo politiko. Ko si dominantna opcija podredi vse podsisteme, lahko govorimo o totalitarizmu znotraj demokracije, kar je še huje kot v samem totalitarizmu, kjer smo točno vedeli, kdo je na oblasti.

Magajna: Takrat smo zamerili tudi Milanu Kučanu, ki se je priključil pogromu nad Kocbekom, ob njegovi smrti pa se je prikazal na njegovem grobu, kjer ga je hvalil. 3

Delno se je tedaj omrežjem uprl tudi Pahor, ko je izpostavil strice iz ozadja. Njegova vladavina se je nato hitro končala, enako tudi vladavina Alenke Bratušek. Še več, Janez Janša trdi, da bo prej padla katerakoli vlada, kot da bi bil prodan Telekom ali NLB. Zakaj se potem pretvarjamo, da imamo v Sloveniji demokratični sistem?
Tako delajo pred javnostjo. Poljski filozof je dejal: “Laž je nesmrtna duša komunizma in z lažjo je najlažje vladati.” To sem izkusil tudi na lastni koži. Ljudje preprosto ne verjamejo, da so možni takšni konstrukti. Pri meni so rabili leto in štiri mesece, da so prišli do mene. Že zdrava pamet nam tukaj pove, da nekaj ne deluje, kot bi moralo. Žal nadzorne inštitucije ne delujejo. Mi imamo direktorat za policijo in varnostne zadeve, ki ga je vodil Miroslav Žaberl, ki je sedaj dekan fakultete za varnostne vede. Ko sem mu svoj primer natančno opisal, mi je odgovoril, naj te zadeve rešujem na sodišču.

V vrhu sodstva so ljudje, ki jim za človekove pravice očitno ni mar. Kje vi vidite rešitev problemov, nakopičenih v sodstvu?
Priznam, da v prvi Demosovi vladi nisem bil vnet zagovornik lustracije in da bi rezali vse po vrsti. Nismo vedeli, kaj bo, in bili smo prepričani, da nam bo uspelo. Dokler sam na lastni koži ne občutiš, ne verjameš, da je to mogoče. Ljudje na visokih položajih, ki so kršili človekove pravice, sploh tisti v sodstvu, v novem sistemu, ki gradi na novih vrednotah in novem pravnem modelu, ne morejo zasedati visokih funkcij. Lustracija v sistemu, ki poudarja pomen človekovih pravic, je nekaj povsem normalnega in bi jo morali izvesti. Tukaj je sporna tudi vloga Mira Cerarja, ki je bil v sodnem svetu in je imel pomembno vlogo pri izvolitvi sodnikov.

Je vaša stranka krščanskih socialistov še politično aktivna? Se odzivate na aktualne politične dogodke?
Lani smo spremenili oziroma dopolnili ime. Sedaj smo Krščanski socialisti – Krekovi socialisti. Ko smo brskali po zgodovini, nas je impresioniral Janez Evangelist Krek, ki je pred več kot sto leti napisal kritiko zdajšnjega kapitalističnega sistema, ki je baziral na obrestih in posojanju denarja, kjer se ne ustvarja nobena dodana vrednost. Drugi razlog za spremembo imena je povezovanje s Kocbekom. On ga je precej lomil, saj je bil bolj pesnik kot politik. Dal se je pretentati, ko je podpisal Dolomitsko izjavo, ko je partija prevzela monopol nad Osvobodilno fronto. Druga Kocbekova prevara pa je, da se niso odrekli monopolu po vojni, saj je bil Kocbek pristaš utopične nestrankarske demokracije. Ni si predstavljal, da bo partija postala kadrovski hegemon, kjer bo ta postavljala kandidate, ljudje pa bodo potrjevali samo partijske kandidate.

Kocbek je imel slabo vest tudi zaradi povojnih pobojev. V intervjuju v Tržaškem zalivu si je opral vest, kjer je povedal, da obžaluje grozljive poboje nad neoboroženimi ljudmi. Takrat smo zamerili tudi Milanu Kučanu, ki se je priključil pogromu nad Kocbekom, ob njegovi smrti pa se je prikazal na njegovem grobu in ga hvalil. S spremembo imena želimo poudariti, da se navezujemo na Krekovo izročilo in enciklike papeža Leona XIII. Poleg tega smo antifašisti in antikomunisti.

Boste nastopili na naslednjih volitvah?
Na obletnici Demosa sem imel govor, da Slovenija potrebuje novi Demos, saj bolj kot zamenjavo določenih ljudi na ključnih pozicijah potrebujemo sistemske spremembe. Če bi se ustanovila neka velika koalicija in če bi v novem Demosu našli skupne točke v spremembi volilnega sistema, referendumske zakonodaje, reformi pravosodja in medijev, bi se tej koaliciji – novemu Demosu radi priključili.

M. P.