fbpx

Poslovil se je Boris Pahor

Boris Pahor (Foto: STA)

V 109. letu starosti je umrl tržaški pisatelj Boris Pahor, je poročal Radio Slovenija. Pahor je vse življenje opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi. Bil je prejemnik številnih priznanj.

Boris Pahor velja za enega najpomembnejših pisateljev v slovenskem jeziku. Zamejski pisatelj in pričevalec 20. stoletja že vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Je tudi najbolj prevajani slovenski avtor, ne nazadnje pa velik človek in velik Slovenec.

Opisali bi ga lahko kot akademika in borca za slovenski jezik. Njegova številna dela so prevedena tudi v francoščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino, španščino, italijanščino, katalonščino, finščino in esperanto. Na prvem mestu med prevodi je Nekropola, roman o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof. Večkrat so ga omenjali kot kandidata za Nobelovo nagrado za književnost. Boris Pahor je deklarirani antifašist in pričevalec o fašističnem nasilju nad Slovenci v Italiji ter trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Je vztrajni zagovornik nacionalnosti kot primarne socialne identitete.

Borec za svobodo in glasnik ljubezni
Pahor je bil rojen v slovenski družini v Trstu, tedaj v Avstro-Ogrski. Njegov oče Franc se je v mesto preselil iz Kostanjevice na Krasu in je bil zaposlen kot uradnik avstrijske uprave. Leta 1919 ga je nova italijanska oblast odpustila in je moral delati kot ulični prodajalec. Mati Marija Ambrožič je bila iz Male Pristave pri Šentpetru (danes Pivka), rodila pa se je v Materiji. V otroških in mladostniških letih je bil Boris Pahor priča rasti nacionalistične ideologije, ko so fašisti leta 1920 požgali slovenski Narodni dom v Trstu.

Politično preganjan zaradi obsodbe poboja domobrancev
Leta 1975 sta Pahor in Alojz Rebula v Trstu izdala brošuro Edvard Kocbek: pričevalec našega časa z intervjujem s slovenskim pesnikom in mislecem Edvardom Kocbekom, v katerem je obsodil zunajsodni poboj 11.000 na Koroško prebeglih slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji. Knjiga je v Jugoslaviji dvignila veliko prahu, Kocbek je bil anatemiziran in izločen iz javnega življenja. Zaliv, ki je knjigo izdal, je bil v Jugoslaviji prepovedan, vstop v državo so za eno leto in potem še za dve leti, vse do leta 1979, prepovedali tudi Pahorju, ki je spet prestopil mejo leta 1981, ko se je udeležil Kocbekovega pogreba. Leta 1989 je Pahor pri Slovenski matici izdal spomine na Kocbeka v knjigi Ta ocean strašnó odprt, s čimer je pripomogel k pesnikovi rehabilitaciji.

Tržaški pisatelj Boris Pahor je prejel nagrado državljan Evrope 2013, ki jo podeljuje Evropski parlament posameznikom ali skupinam, ki spodbujajo boljše razumevanje in tesnejše povezovanje med Evropejci ter tako prispevajo h krepitvi evropskega duha. (Foto: STA)

Svoje taboriščne izkušnje je Pahor med drugim strnil v romanu Nekropola (1967), ki je bil leta 1990 preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Med njegovimi znanimi deli so tudi Grmada v pristanu, Mesto v zalivu, Zatemnitev, Parnik trobi nji ter Trg Oberdan. Leta 1966 je skupaj s somišljeniki ustanovil revijo Zaliv, v kateri je zagovarjal tradicionalno demokratično politiko proti enopartijskemu sistemu nekdanje Jugoslavije.

Pisatelj je tudi dobitnik Prešernove nagrade (1992), srebrnega častnega znaka RS (2000) in francoskega reda legije časti (2007), ob 102. rojstnem dnevu pa je prejel tudi častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije.

 

Sara Kovač