V Sloveniji lahko podjetje odprete v treh urah. Kaj pa potem?

Foto: Nova24TV

Kako uspeti na tujem trgu? ”Počasi,” je prvi odgovor podjetnice Jožice Rejec, nagrajenke gospodarske zbornice za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2015. ”Zaupanje na zunanjem trgu je še težje dobiti kot na notranjem, a v ozkih tržnih nišah se da uspeti s stalnim razvojem in postopnim grajenjem dobrih odnosov,” je jasna Rejčeva.

Jožica Rejc, predsednica uprave Domel Holdinga, velja za eno najuspešnejših slovenskih podjetnic. Podjetje zaposluje več kot 1.000 ljudi, samo v lanskem letu pa so imeli kar za 106 milijonov evrov prometa od prodaje. ”Sto milijonov od slovenske proizvodnje in šest od Kitajske, tam smo namreč razvili dva programa,” je pojasnila.

V Sloveniji sicer podjetja ni težko ustanoviti. Kot je zagotovila Marta Turk z gospodarske zbornice, je podjetniško okolje za ustanovitev podjetja še preveč dobro organizirano. ”V Sloveniji lahko podjetje ustanovite v pol ure. V Italiji za to potrebujete tri mesece,” je dejala, a opozorila, da to ni merilo za to, kako spodbujevalno je to okolje za podjetnike. ”Ni problem ustanoviti podjetja. Bolj je pomembno, kako ti država potem omogoča razvoj tega podjetja,” je dejala Turkova.

 

Razpravo z naslovom: Slovensko gospodarstvo: kako uspeti na evropskem trgu? sta organizirala Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije (ZKPS) in Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Svoje izkušnje sta delili Jožica Rejec, predsednica uprave Domel Holdinga, d.d., prejemnica nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2015, ter Marta ​Turk, ​direktorica Zbornice osrednjeslovenske regije pri GZS in pionirka podjetništva.

Z izhodnimi delegacijami se ukvarjajo kar vsi po malem
Slovenska podjetja vedno pogosteje uspevajo na tujih trgih, v svetu so tako zelo poznani produkti Pipistrela, Kolektorja, Ete Cerkno, Akrapoviča, Gorenja in drugih. A še več je podjetij, ki na tuji trg želijo prodreti, a jim še ni uspelo. Problem za to pa je lahko na več področjih.

”Težava je, ker se toliko različnih institucij ukvarja z izhodnimi delegacijami. Z njimi se ukvarja predsednik države, pa ministrstvo za zunanje zadeve, pa ministrstvo za gospodarstvo in tudi gospodarska zbornica, ki ima na tem področju najkvalitetnejše predstavnike gospodarstva,” je pojasnila Turkova. Kot je dodala, bi bilo predvsem za majhne in srednje podjetnike lažje, če bi se ustvarila diplomatska zastopništva. Mnoga majhna podjetja si namreč ne morejo privoščiti odhodov na tuje delegacije.

Prihodnost v mladih podjetnikih s področja informacijskih tehnologij
Ključ za uspeh je v inovativnosti in razvoju, sta soglašali obe udeleženki. V Sloveniji je ključen problem podjetništva predvsem taktika države. ”Država nikakor ne bi smela spodbujati ideje, da je lahko vsak podjetnik,” je jasna Turkova. Kot pojasnjuje, namreč vse več ljudi na tak način komaj preživi, saj na leto kot podjetniki ne morejo zaslužiti več kot 20.000 evrov. Kot opozarjata podjetnici, bi bilo nujno pospešiti tudi zaposlovanje mladih po koncu izobraževanja.

A kljub slabi gospodarski klimi za prihodnost slovenskega podjetništva ni potrebno skrbeti. Sogovornici v razpravi vidita prihodnost v mladih zagonskih podjetjih s področja informacijskih tehnologij.

Maruša Gorišek