V večna lovišča odšel eden najbolj znanih udbovcev. Do konca ostal zakrknjen.

Foto: Nova24TV

Umrl je Franc Štefe – Miško, partizan, drugi človek VOS-a na Gorenjskem in domnevni likvidator zakoncev Hribar. Umrl je po kratki, a hudi bolezni, piše v osmrtnici. Širša javnost je ime Franca Štefeta – Miška iz Šenčurja spoznala, ko se je njegovo ime pojavilo v povezavi z umorom Rada in Ksenije Hribar, ki sta bila umorjena januarja 1944. Miško je umor zakoncev do zadnjega podpiral. Dostojnega pokopa, ki ga sicer zakoncema Hribar ni privoščil, je bil deležen na ljubljanskem pokopališču Žale.

“Ta tema je zame zaključena, žal pa mi je le, da je gospod do samega konca ostal tako zadrt v svojih prepričanjih. Pred smrtjo bi lahko povedal veliko stvari, ki bi olajšale trpljenje ljudi, ki še danes ne vedo, kakšno usodo so doživeli njihovi svojci. Mislim, da je temu narodu ostal mnogo dolžan,” je prepričan Peter Hribar, nečak Rada Hribarja.

Hribar je Franca Štefeta – Miška poznal osebno, sicer zelo slabo, saj sta se srečala samo enkrat. Hribar je ob njunem srečanju spoznal, da Miško nikoli ne bo spremenil svojih prepričanj.

“Vedeti morate, da je bil pokojni Miško drugi človek VOS-a za področje Gorenjske. Jasno in glasno ter ponosno je poudarjal, da je bil Vosovec. Vse, kar se mu je očitalo, ob vsem tem je z levo roko zamahnil, odklonil kakršnokoli komentiranje – Bog ne daj, da bi povedal kakšno novo informacijo. Ravno nasprotno, na vsako obtožbo je pribil: “Prav je bilo!”

Komunistična prisega, ki velja do groba
Na vprašanje, ali ga moti, da pokojnemu nikoli ni bilo treba stopiti pred roko pravice, je odvrnil, da ga, vendar ni on tisti, ki je njegov tožnik. “Tisti, ki bi morali po uradni dolžnosti kaj narediti, niso naredili ničesar, pa bi morali. Moti me tudi, da ne dajo v javnost tistega, kar nosijo v sebi in kar vedo, tako bi lahko marsikomu, ki je bil hudo prizadet, olajšali spomine na takratne dogodke. Takšni pač so, njihova komunistična prisega drži do groba.”

VOS je bila tajna organizacija, ki jo je ustanovila Komunistična partija Slovenije. Namen organizacije je bil od samega začetka likvidiranje nasprotnikov komunistične revolucije na področju Slovenije. Med žrtvami organizacije so se znašli pripadniki duhovščine, bogatejši podjetniki, politiki in predstavniki prosvete. Zgodovinarji ocenjujejo, da je VOS samo v letih 1941–42 umorila okoli 1000 slovenskih civilistov.
Foto: Nova24TV

Foto: Nova24TV

Slovensko sodstvo komunističnih zločincev ne preganja. Do tega trenutka še ni pred roko pravice uspelo postaviti nobenih zločincev, za katere obstajajo dokazi, da so sodelovali pri izvajanju povojnih likvidacij. V tem trenutku sojenja potekajo predvsem v Nemčiji. Eno izmed takšnih znanih sojenj je to, ki poteka proti nekdanjemu šefu jugoslovanske UDBE, Silvu Gorencu. V Nemčiji tudi sicer redno potekajo sojenja proti pripadnikom nacističnega režima, za katere se izkaže, da so sodelovali pri kršenju človekovih pravic.

Do dostojnega pokopa šele lansko leto
Rado Hribar je bil predvojni industrialec in bančnik. Poznan je bil po vsem svetu, bil pa je tudi reden gost evropskih dvorov. Poznan je bil kot navdušenec nad športom, med drugim je sofinanciral gradnjo prve planiške velikanke. Pred smrtjo je skupaj z brati snoval gradnjo tovarne letal. Poznan je bil tudi po tem, da je govoril številne jezike.

Pripadniki morilske VOS so Hribarja in njegovo soprogo na januarski večer leta 1944 odvlekli v gozd v bližino njegovega gradu Strmol, kjer so ju likvidirali. Pokopana v gozdu sta čakala do lanskega leta, ko so ju prekopali v družinsko grobnico. Na gradu Strmol, v katerega so se po vojni naselili visoki komunistični funkcionarji, njuno usodo obeležuje spominska plaketa. Zgodbo Ksenije Hribar pripovedujejo različni pripovedovalci romana Draga Jančarja z naslovom “To noč sem jo videl”. Roman je prejel Kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman leta.

Žiga Korsika