[VIDEO] Se bo javna RTV sesedla? Medijski prostor je hermetično zaprt.

(Foto: Nova24TV)

Vse se začne pri medijih. Neobjektivnost in pristranskost sta povzročila nezadovoljstvo, jezo in razočaranje. Začelo se je množično zbiranje podpisov, peticij in neplačevanje položnic RTV SLO. Za kaj in kako se porablja davkoplačevalski denar? Komu služi javna RTV SLO? Vplivi javnega mnenja na družbo so nenadomestljivega pomena, a kaj se zgodi, ko so različna mnenja prepovedana?

Ključna dilema pri RTV SLO je, ali je “denar uporabljen transparentno” in ali so “programi, ki jih RTV proizvaja, res kvalitetni”, poudarja medijska strokovnjakinja, dr. Sandra Bašič Hrvatin. RTV-prispevek je v Sloveniji med štirimi najvišjimi v Evropi. Zadnji predsednik programskega sveta RTV SLO, dr. Mitja Štular je jasen: Za ta denar se da veliko narediti. Mislim, da več, kot v tem trenutku RTV dela.” Pa vi? Kaj pa vam pomeni dobrih 152 evrov letno?

Celotno oddajo si lahko ogledate na spodnji povezavi.

Razprava o delu RTV SLO prepovedana! Razlog neznan?
“Problem je v tem, da je javni medij zašel v slepo ulico in uredništvo ne upošteva, kaj gledalci v bistvu želijo ali kaj pričakujejo od javnega zavoda,” je prepričan predstavnik iniciative Minus 100.000 prisilnih naročnikov RTV SLO Klemen Zbačnik, ki opozarja, da je “veliko predlogov tudi iz civilne sfere, ampak (zanje) ni posluha”.

Dr. Sandra Bašič Hrvatin: “Ključno vprašanje je, ali danes mediji sploh opravljajo to vlogo glede na številne stvari, ki se dogajajo. V tem je problem. Ali v tem medijskem prostoru lahko nastajajo drugi mediji? Ali lahko ustvarjalci ustvarjajo vsebine, za katere želijo, da bi bile objavljene? Ali imajo dovolj finančnih sredstev, da se delajo kvalitetni programi?”

Do razprave o delovanju in programu RTV SLO praktično ne sme priti, je bil jasen Štular: “Kaj se je zgodilo v trenutku, ko smo želeli to razpravo odpreti? Upor iz novinarskih in uredniških vrst in oporekanje te osnovne vloge programskega sveta, da se programski svet sploh ne bi smel o teh konkretnih stvareh pogovarjati.” V tujini imajo na tem področju stvari praviloma razčiščene, za ilustrativen primer lahko vzamemo BBC, kjer je “velik poudarek na tem, da je vsak evro, ki ga državljani vložijo v javni servis, tudi pravilno uporabljen,” je razložil Štular.

Klemen Zbačnik: “Moramo se vprašati, zakaj sploh prihaja do negativnih mnenj gledalcev? Verjetno ker poslanstva javne RTV ta hiša ne opravlja dovolj dobro. Kaj se znotraj te hiše dogaja? Kakšna je uredniška politika? Kako so novinarji zadovoljni z raziskovalnim delom? Ali lahko sploh raziskujejo določene teme ali je že v naprej direktiva uredništva, kako morajo poročati o kakšni temi?”

Prispevek RTV SLO 4. najvišji v Evropi
“V programskem svetu sem poslušal, kako je to malo denarja, kako bi morali te prispevke povečati,” je povedal Štular in ob tem opozoril, da je Slovenija po absolutnem znesku prispevka od 45 primerljivih držav na 24. mestu, glede na normiran znesek na prebivalca na 12. oz. 13. mestu, če pa višino našega RTV-prispevka normiramo na BDP, spadamo med plačnike enega izmed štirih najvišjih prispevkov v Evropi. “Torej prispevek v Sloveniji ni nizek. Za ta denar se da veliko narediti, mislim, da več, kot v tem trenutku RTV dela,” je bil oster Štular.

Dr. Sandra Bašič Hrvatin: “Jaz se bojim, da je situacija na medijskem trgu takšna, da je za kvalitetno novinarstvo potrebno zelo veliko finančnih sredstev. To je velik projekt. Usmerimo se na to, kako ta javni servis narediti, da bo dejansko delal v interesu ljudi. To je zame ključnega pomena.”

Bi ukinili obvezni RTV-prispevek?

Klemen Zbačnik: “Absolutno da, ker je to prisila, ki jo mora plačevati vsak – ne glede na to, ali hoče uporabljati program ali ne.”

Dr. Sandra Bašič Hrvatin: “Ne, v nobenem primeru, ker je to edini medij, ki ga javnost še ima v rokah. Tisto, kar je potrebno, je zagotoviti, da ta javni servis deluje v našem interesu.”

Dr. Mitja Štular: “Ne – pod pogojem, da se bodo zgodile spremembe v smeri večje profesionalnosti, večje kvalitete, večje odgovornosti medija. Da – če do teh sprememb ne bo prišlo. Je pa tudi vmesna pot, in sicer da se ta javni servis zelo natančno opredeli in da se znižajo sredstva za ta javni servis, če do nekih pozitivnih sprememb ne bi prišlo.” 

Povišanje, znižanje ali ukinitev RTV-prispevka?
Zadnji predsednik programskega sveta RTV SLO dr. Mitja Štular je pojasnil, da obstajata dva različna načina financiranja javne nacionalne televizije, in sicer preko prispevka ali direktno s proračunskim denarjem. V Evropi pa sta tudi dve izjemi – Poljska in Malta – ki sta večinsko financirani z oglasi oz. tržnimi prihodki.

Dr. Mitja Štular: “Bistvo je, če neka hiša dobi javni denar, v takšnem primeru mora seveda javni denar upravičiti. Upravičiti ga mora s kvaliteto, z vsebinami, ki vendarle so v javnem interesu, ki jih mora predvajati tudi zaradi javnega interesa, predvsem pa z neko profesionalnostjo, objektivnostjo, nepristranskostjo in pluralnostjo.

Zbačnik vidi rešitev v uvedbi merilcev gledanosti, po katerih bi se takoj videlo, katere teme bi bilo smiselno poglabljati in katere teme so samo politično vodene in motivirane. “Javni mediji niso sami zase, ne morejo biti sami zase. Odpreti se morajo za javnost in javnost mora imeti način presoje, ali so ti mediji dobri ali ne. Ne more (jih) presojati samo politika ali pa urednik,” je jasen Zbačnik.

Klemen Zbačnik: “Zbiranje podpisov je skrajni poskus, da gredo ljudje že v tako skrajnost, da tvegajo celo izterjavo ali konflikt z zakonom, zato da bi na finančnem področju izbojevali pritisk na medij, da bi se uklonil, da mora iti v spremembe. Skrajna sila, da se nek prostor odpre, da se začne javna debata, ker brez tega praktično ne more priti do nobenih reform – ne v družbi in ne v gospodarstvu.”

Novinar in predsednik združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić: “Informacije se manipulira, izkrivlja in prikazuje samo enostransko. RTV je šla čez vsako mero. Ne sme nam biti vseeno, da vodstvo RTV nonšalantno zavrača vsako spremembo. Moramo vedeti to, da so mediji temelj demokracije in temelj demokracije so pluralni mediji. Javna RTV-hiša pa ni pluralna. To se mora spremeniti, sicer se bo RTV sesedla.”

Nekdanji programski svetnik RTV SLO Slavko Kmetič: “Vedno sem opozarjal vodstvo RTV, naj se ne igra z živci volilcev in volilk, gledalcev in gledalk televizije, kajti ta program ni ustrezen, je enostranski in pristranski in veliko je zdrsov novinarjev in urednikov. Po mojem je najboljši predlog tak, kot ga ima nemška televizija. Danes to tehnika omogoča – kdor hoče gledati, naj gleda in to plačuje, kdor pa ne, naj se mu ugasne signal in potem ne plačuje RTV-prispevka.”

Katera veja oblasti so mediji? Komu služijo?
“Vsi mediji so očitno že zdavnaj izgubili kontrolo ljudi in javnosti. Danes so mediji nagnjeni k temu, da delajo v interesu tistih, ki jih plačujejo,” je prepričana Bašič Hrvatinova, ki se sprašuje, če RTV SLO res deluje “v interesu nas, plačnikov RTV”.

Dr. Mitja Štular: “Novinarstvo se je zaprlo v nek ceh, ki si sam določa merila, sam stvari izvaja, dela program, sam vrednoti, ali je bilo to dobro ali ne, in sam razpiše nagrado. Sami se nagradijo in na koncu bi tudi o pritožbah gledalcev in poslušalcev odločali sami. Jaz sem slišal n-krat, da se mi na programskem svetu s konkretnimi stvarmi sploh ne moremo ukvarjati in da o presojanju spoštovanja zakona, poklicnih merilih in programskih standardih lahko presojajo samo uredniki.”

“Nekaj je stvari, ki so odlične, perfektne, za katere se lahko vedno postavimo in stojimo za njimi, ampak so pa tudi taki zdrsi in napake, da preprosto ne verjamem več, da so naključne,” ugotavlja Štular, ki opozarja na politično pristranskost medijev ter na napake v slovenskem medijskem prostoru, ki se dogajajo “vedno istim ljudem na strani ustvarjalcev ali istim ljudem, ki jih ti mediji obravnavajo”.

Dr. Sandra Bašič Hrvatin: “Mislim, da je RTV v tej celi zgodbi del enega širšega problema, ki ni od danes, ni od včeraj, ampak smo v bistvu že 20 let država, v kateri se je z mediji delalo tako, kot se je. Sedaj smo prišli v situacijo, ko imamo medije, ko smo na robu tega, da večina njih ne bo več delala.”

Bo javna RTV SLO začela služiti narodu? Kakšni so obeti?

Klemen Zbačnik: Predlagali bomo spremembo zakona. Strokovnjaki bodo sestavili nov zakon o konkurenčnosti medijev, s katerim bi uvedli merilce gledanosti in s tem izboljšali kvaliteto programov.

Dr. Sandra Bašič Hrvatin: “Sem za to, da se zavaruje, zaščiti in da se omogoči nadaljnji obstoj javne radiotelevizije. Da se odpre javnosti, je potrebno organizirati javno razpravo in da RTV SLO jasno pokaže, katere so njene zaveze javnosti in da se jo potem drži za besedo. Bojim se, da tisto, kar se uniči, se zelo hitro uniči, ampak vzpostaviti je zelo težko.”

Dr. Mitja Štular: “Prisegam na več odgovornosti in na najvišjo stopnjo profesionalnosti, da tudi tisti dokumenti, ki že danes obstajajo, tisti akti, da jih ustvarjalci programov na RTV Slovenija spoštujejo in se jih držijo in da so v resnici profesionalci, ki bodo kvalitetno opravljali svoje delo. V takšnem primeru bi lahko bila pot naprej, v nasprotnem primeru pa bomo davkoplačevalci, ki ta prispevek plačujemo, pred zelo slabo izbiro, ki je lahko tudi dokaj groba.”

Jure Ferjan