Zamejski Slovenec o situaciji v Italiji: Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo doma, kolikor je mogoče, gibanje je omejeno na vseh ravneh

Fotografija je simbolična. (Foto: epa)

Italija se je zaradi epidemije koronavirusa znašla v karanteni. Sedaj so jim na pomoč priskočili še kitajski zdravstveni delavci in strokovnjaki, ki jim bodo pomagali zajeziti širjenje bolezni. Predstavljamo zgodbo Slovenca Jurija Paljka, urednika tednika Novi glas, ki živi v Italiji tik pred slovensko mejo. Paljk je tudi kritičen do zaprtja meja z Italijo, saj meni, da so zamejski Slovenci od slovenske države še bolj pozabljeni kot so bili prej. Vprašanje glede slovenskih manjšin v bližnji soseščini smo poslali tudi na Ministrstvo za Slovence po svetu in Ministrstvo za zunanje zadeve.

Jurij Paljk je urednik tednika Novi glas, ki živi v Italiji tik pred slovensko mejo v vasi Terzo blizu Ogleja. Službuje v italijanski Gorici in v Trstu. “Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen najbolj nujnih uradov, lekarn, trgovin z jestvinami. To je po novem. V bistvu smo omejeni na dom, ostajati moramo doma, iz hiše lahko gremo samo po najnujneših opravilih, vedno s potrebnim dokumentom, ostati moramo doma,” zaupa s svojo izkušnjo s karanteno v Italiji Jurij Paljk.

V svojem zapisu piše, da v Furlaniji-Julijski krajini živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so stari nad 80 let. Prav v tej starostni kategoriji je v Italiji umrlo največ ljudi. “Italijanska vlada se bori s koronavirusom, ima premalo bolniških postelj in staro prebivalstvo, covid-19 pa je morilec predvsem starejših oseb, samo v Furlaniji-Julijski krajini je več kot sto tisoč (sic!) nad osemdeset let starih oseb,” zapiše Jurij Paljk.

Pusta in prazna italijanska Gorica. (Foto: Portalplus)

Okolica Gorice je postala mesto duhov
Jurij Paljk se je znašel v situaciji, ki si je ne želi noben posameznik na svetu. Omejeno gibanje, zaprte meje, v mestih ne vidiš žive duše. “Stanje je nerealno v vsej svoji realnosti, nikjer nobenega avtomobila, v mestu izjemno malo ljudi, po vaseh še manj, zdi se mi, da še psi lajajo manj. Edine, ki srečam, ko parkiram blizu Travnika v Gorici zjutraj, ko grem v uredništvo, so prišleki, imigranti, zvečine Afganistanci, Pakistanci, nekaj jih je najbrž tudi iz Bangladeša, ob osmih morajo namreč oditi iz Karitasove spalnice.”

Gorica izgleda kot mesto duhov. (Foto: Portaplus)

Razočaran nad zaprtjem meje s Slovenijo
V svojem zapisu razumemo stisko posameznika, ki zaradi ujetosti v tuji državi ne more svobodno priti v Slovenijo. Opisuje razmere, da je prej lahko šel v slovensko Novo Gorico, kadar je hotel. “Ja, mene bolijo tisti cementni bloki v Rožni dolini, tudi zato, ker grem običajno na kosilo tja, v bife v Rožno dolino, na slovensko stran, kjer se srečujemo delavci, profesorji s tamkajšnje univerze, ljudje z meje, tudi prišleki zadnje čase, ne samo Slovenci, Italijani in Furlani,” zapiše Paljk.

Stanje v Rožni dolini na mejnem prehodu z Novo Gorico. (Foto: Portalplus)

Izredne razmere terjajo izredne ukrepe
Ob tem se lahko strinjamo ali ne strinjamo z mnenjem Paljka, vendar zaradi žarišča epidemije koronavirusa iz Italije bodo morali tudi slovenski zamejci potrpeti nepriljubljene ukrepe, ki sta jih morala sprejeti italijanska in slovenska stran. Varnost prebivalcev obeh držav je na prvem mestu, ne glede na nazorsko prepričanje posameznika v družbi. Vprašanje glede slovenskih manjšin v bližnji soseščini smo poslali tudi na Ministrstvo za Slovence po svetu in Ministrstvo za zunanje zadeve.

Celoten članek o občutkih in življenju Jurija Paljka v italijanski karanteni zaradi koronavirusa si lahko preberete TUKAJ.

 

Ministrstvo za zunanje zadeve:

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar je v stikih z ministri za zunanje zadeve vseh sosednjih držav, s katerimi se sproti obveščajo o razmerah in novih ukrepih, tudi v luči življenja obeh manjšin na obeh straneh meje. Slovenske manjšine so prioriteta zunanje politike RS.

 

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu:

V skladu z varnostnimi protokoli (tako Republike Slovenije, kot sosednjih držav), ni v bližnji prihodnosti predvideno nobeno srečanje z rojaki in slovenskimi organizacijami v Italijanski republiki, ali kateri koli drugi državi. Komunikacija teče po elektronski poti in nemoteno rešujemo vse tekoče zadeve. Srečanja s predstavniki avtohtonih slovenskih manjšin so predvidena, ko se trenutna situacija umiri in bo življenje spet v običajnih tirnicah.

Posebna pomoč Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS), ali Republike Slovenije nasploh, slovenskim manjšinam ni predvidena, saj je to pristojnost in odgovornost države, kjer pripadniki teh slovenskih skupnosti živijo. Vse rojake pozivamo, da se dosledno držijo navodil oblasti držav, kjer prebivajo.

Komunikacija države z organi sosednjih držav ter z našimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi v sosednjih državah sicer prvenstveno poteka preko Ministrstva za zunanje zadeve.

Podatka, koliko je med okuženimi v sosednjih državah Slovencev, nimamo in ga tudi ni mogoče dobiti. Države ne zbirajo podatkov o narodnostni opredelitvi okuženih. Primeri okuženih rojakov, ki so USZS poznani, so le ti, ki so bili medijsko izpostavljeni. Vsem okuženim želimo čim prejšnje okrevanje.

Luka Perš