fbpx

Zaradi uspešne vladne strategije cepljenja skoraj ni zaznati okužb v domovih starejših občanov

Starostniki živeči v domu starejših. (Foto: STA)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je v tem mandatu srečevalo s številnimi izzivi, predvsem s kritičnimi situacijami, ki jih je epidemija prinesla v domove za starejše. Po besedah državnega sekretarja Cveta Uršiča se je cepljenje pokazalo kot izjemno učinkovito pri reševanju stisk zaradi ponovnih izbruhov okužb. “V DSO skoraj ni zaznati okužb oziroma potekajo v blagi obliki, k temu je pripomoglo cepljenje. Cepljenih je 83 odstotkov stanovalcev. DSO-ji čakajo 4. val kadrovsko okrepljeni in z dovolj zaščitne opreme,” je pojasnil. Pri tem je Uršič še opozoril, da do takšne situacije ne bi prišlo, če se tega področja ne bi zanemarjalo v zadnjih desetih oziroma 15 letih.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič se je udeležil pogovora z Borutom Pogačnikom v oddaji Odprta dlan na Radio Zeleni val. Pogovor je tekel o bogati poklicni poti Uršiča, ki je zaznamovala področje invalidskega varstva in ranljivih skupin. Med drugim je tudi spregovoril o aktualnem delu na ministrstvu.

Uršič je med pogovorom izpostavil temeljne prioritete na področju dolgotrajne oskrbe in sociale. “Med ključne prioritete smo postavili omejitev širjenja virusa v socialno varstvenih zavodih in sprejem ukrepov za ohranitev čim več delovnih mest in pomoč ranljivim skupinam,” je pojasnil. Po izjemno težkem prvem valu epidemije in kritičnem stanju v nekaterih DSO pa je cepljenje pomagalo, da se je stanje v slednjih umirilo. “V DSO skoraj ni zaznati okužb oziroma potekajo v blagi obliki, k temu je pripomoglo cepljenje. Cepljenih je 83 odstotkov stanovalcev. DSO-ji čakajo 4. val kadrovsko okrepljeni in z dovolj zaščitne opreme,” je dodal.

Državni sekretar na MDDSZ Cveto Uršič (Foto: Facebook)

Pri tem je Uršič izpostavil tudi temeljne razloge za kritično situacijo v DSO zaradi epidemije, ki je predvsem posledica pomanjkljive politike v zadnjih desetih letih. “Kadrovska stiska zavodov je bila izjemna, kar ni bila le posledica virusa, ampak nezadostnega ukrepanja v zadnjih desetih oziroma 15 letih. V DSO-jih je konec leta 2020 delalo 11.880 zaposlenih. V tej številki se kažejo učinki dodatnih sredstev za DSO, ki smo jih namenili z ukrepi v PKP,” je dejal.

Po desetih letih so pospešene aktivnosti za zagotovitev dodatnih kapacitet v DSO
Zaradi povečanih potreb po domskem varstvu starejših je ministrstvo pojasnilo, da od nastopa ministra Janeza Cigler Kralja pospešilo aktivnosti za zagotovitev dodatnih kapacitet v domovih za starejše. Marca letos so bile z odločbo podeljene koncesije za 1285 novih mest za uporabnike storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše za celotno območje Slovenije.

V proračunih za letošnje in prihodnje leto je ministrstvo zagotovilo 30 milijonov evrov za investicije v domove za starejše, zagotovljenih je 93 milijonov evrov nepovratnih namenskih sredstev za večjo kakovost bivanja starejših, v okviru Načrta za okrevanje in odpornost pa tudi načrtujejo sredstva višini 59 milijonov evrov za izgradnjo 850 dodatnih mest v domovih za starejše. “Delo na ministrstvu tudi v bodoče ostaja usmerjeno k doseganju kvalitetnejše in celovitejše oskrbe starejših. Po 15 letih so bili realizirani prvi pomembni koraki na področju prostorske in tudi kadrovske stiske,” so zagotovili na ministrstvu.

Prvi učinki epidemije so razkrili nujnost ukrepov pomoči
Po besedah Uršiča je prioriteta ministra Cigler Kralja tudi vzpostavitev odzivnega trga dela. “S paleto ukrepov, ki smo jih sprejeli v kratkem časovnem roku, smo v času epidemije pomembno prispevali k ohranitvi številnih delovnih mest. Oba ukrepa, povračilo nadomestila plače za čakanje na delo in sofinanciranje skrajšanega delovnega časa, sta se izkazala za pomembno finančno spodbudo in sta dosegla svoj namen,” je še pojasnil Uršič. Pri tem je še poudaril, da so se nemudoma zavedali, da bodo morali sprejeti ukrepe za pomoč delodajalcem po prvih učinkih epidemije, s čimer so ohranili številna delovna mesta.

Fotografija je simbolična. (Foto: STA)

V nadaljevanju je obrazložil, da trenutno pripravljajo ukrepe na sistemski ravni, da bi aktivirali brezposelne in jim pomagali, da si sami zagotovijo svojo socialno varnost. Poleg ukrepov na področju trga dela, pa je še predstavil tudi ukrepe za zagotavljanje socialne varnosti med epidemijo: “Za ranljive skupine smo zagotovili enkratne solidarnostne dodatke, v času epidemije pa omilili tudi pogoje za pridobitev DSP in zagotovili avtomatsko podaljšanje pravic, ki so iztekle v času epidemije. Zagotovili smo tudi dodatna sredstva za izvedbo socialnovarstvenih programov.”

Sara Rančigaj