fbpx

Zdravniki kritični do amandmaja za nujne ukrepe v zdravstvu, ki ga je predlagala opozicija! Uzakonili so drugorazrednost bolnikov

Photo: STA

Vlada se zaveda težav, s katerimi se sooča zdravstvo in bolniki, ki morajo čakati v dolgih čakalnih vrstah za zdravljenje. S tem namenom so predlagali zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, da skrajšajo čakalne vrste za obravnavo pri zdravniku in posege. Pri tem je opozicija podala amandma, ki prednostno zagotavlja opravljanje storitev javnim zavodom, ki je bil tudi sprejet. Do tega so kritični zdravniki gibanja Zdravstvo.si, ki opozarjajo, da bodo bolniki morali sami plačati zdravljenje ob morebitnih zapletih pri zasebniku. Sporen člen smo preverili tudi sami in ugotovili, da člen zakona določa odgovornost na strani izvajalca storitev in ne s strani pacienta. Če navedeno res drži, smo preverili tudi sami pri ZZZS. Ko bomo odgovor prejeli, ga bomo tudi objavili.

Vlada je 7. julija 2021 vložila v zadnjo obravnavo zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu z namenom, da bolnikom omogoči čimprejšnje obravnave in posege, ki so imeli že pred epidemijo nedopustno dolge čakalne dobe. Zakon je bil sprejet z amandmajem 40. člena, ki so ga predlagali poslanci SAB, SD, LMŠ in ga je potrdilo 45 poslancev, proti je glasovalo 44 poslancev iz vrst SDS, NSi, Robert Polnar (DeSUS) in poslanca manjšin.

Zdravniki združeni v gibanju Zdravstvo.si opozarjajo, da Zakon ZNUPZ s sprejetim amandmajem, ki ga je predlagala opozicija (40.člen, 1.,4. in 5. točka), grobo posega v pravice bolnikov in zdravnikov. “Z amandmajem so politiki uzakonili drugorazrednost nekaterih bolnikov in zdravnikov,” so pojasnili.

Foto: Pixabay

Zdravniki poudarjajo, da zakon namreč bolnikom, ki se ne bodo zdravili znotraj državnega zdravstva, v primeru zapletov pri zdravljenju ne omogoča povrnitve stroškov zdravljenja teh zapletov. “Bolniki jih bodo morali kriti sami, iz svojega žepa,” so kritični. Zakon obenem onemogoča, da si bolnik sam izbere zdravnika, ki mu bo zaupal svoje zdravljenje. Izrecno namreč prepoveduje, da bi zdravnik pomagal bolniku, če nima privilegiranega statusa zaposlitve. “Menimo, da je zakon škodljiv,” so še dejali.

Odgovornost za morebitne zaplete bo na plečih zdravnikov zasebnikov, ki so opravili storitev
Sporen člen smo preverili tudi sami, a kot razumemo njegovo interpretacijo, v takšnih primerih ne bodo pacienti, temveč bodo izvajalci storitev tisti, ki bodo morali kriti stroške v primeru zapletov pri posegih. Če navedeno res drži, smo preverili tudi sami pri ZZZS. Ko odgovore prejmemo, jih bomo objavili. Člen, ki pa določa, da se končni ponudnik zdravstvene storitve najprej izbere iz nabora javnih zavodov, pa kot poudarjajo zdravniki, bolnikom onemogoča izbor zasebnega zdravnika v primeru, ko lahko storitev zagotovi javni zdravstveni zavod.

Sporni členi sprejetega amandmaja 40. člena ZNUPZ zdravnikom portala Zdravstvo.si so:

(1) Ministrstvo pristojno za zdravje opravi končni izbor ponudnikov izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki se lahko prijavijo na nacionalni razpis iz prejšnjega odstavka tega člena, katerega namen je skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih dob, glede na zmogljivosti izvajalcev, po naslednjem vrstnem redu: javni zdravstveni zavodi, zasebni zdravstveni izvajalci s koncesijo, zasebni izvajalci zdravstvenih storitev, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. V primeru, da so zmogljivosti in kapacitete pri prej kaskadno navedenih izvajalcih zapolnjene se za namene zmanjševanja števila čakajočih pacientov le te lahko napoti tudi v tujino.

(4) Izvajalci zdravstvenih storitev, ki niso javni zdravstveni zavodi, storitev ki so razpisane z nacionalnim razpisom iz prvega odstavke tega člena, ne smejo opravljati z zaposlenimi, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas v javnem zdravstvenem zavodu.

(5) Izvajalec zdravstvenih storitev, ki ni javni zdravstveni zavod, je dolžan v celoti povrniti vse stroške zdravstvenih storitev, ki so potrebne za odpravo posledic morebitnih zapletov, do katerih je prišlo na podlagi nacionalnega razpisa iz prvega odstavka tega člena.

Zdravniki menijo, da s sprejetim zakonom dostopnost do zdravstvenih storitev ne bo boljša
Čeprav si je vlada prizadevala urediti težave v zdravstvu, pa po mnenju zdravnikov zaradi predlaganega amandmaja z njim ne bo prišlo do boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev. Zato pozivajo državljane, naj sporočijo politikom, da v Sloveniji potrebujemo javno zdravstvo, v katerem bo bolnik imel možnost zdravljenja ter bo upravičen do kritja plačila za zdravljenje pri kateremkoli zdravniku. “Politike pa spominjamo na dolžnost, da uzakonijo rešitve, ki bodo v prid državljanom in vsem omogočile dostopno javno zdravstvo po vzoru naprednih evropskih držav,” so še poudarili.

Infekcijska klinika UKC Ljubljana (Foto: STA)

Opozicija je v vloženem amandmaju opozorila, da namen zakona nikakor ne sme biti privatizacija javnega zdravstva, zato so s tem amandmajem določili vrstni red zapolnitve prostih zmogljivosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Tako se bo najprej zapolnilo proste zmogljivosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži in šele nato zasebnikov. “Predlagamo jasen vrstni red, po katerem bi – glede na zmogljivosti – čakalne dobe najprej reševali javni zdravstveni zavodi, nato koncesionarji in šele nazadnje zasebniki. Pri čemer lahko slednji v izogib razkroju javnega zdravstva sodelujejo le v omejenem časovnem obdobju in z omejenimi finančnimi sredstvi,” so zapisali.

Prioritetna je zapolnitev prostih mest v javnem zdravstvu
Rešitev za skrajšanje čakalnih vrst moramo po njihovem mnenju nujno iskati najprej v okviru javne mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Ti bi tudi morali imeti prednost na nacionalnem razpisu. “Le izjemoma, če javni sistem ne zmore sanirati nastale situacije, pa se kot skrajni in časovno omejen ukrep lahko dopusti možnost, da se v razpis vključi tudi zasebne izvajalce zdravstvenih storitev,” so še dodali. Z amandmajem so še dodatno opredelili merila, na podlagi katerih minister za zdravstvo, za namen nacionalnega razpisa, določi vrste zdravstvenih storitev ter njihovo število. “Tako odgovarjamo na dejstvo in bojazen, da se bo večji delež zahtevnejših in finančno bolj obremenjujočih storitev prepustil v izvajanje javnim zdravstvenim zavodom, zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti pa bodo opravljali zgolj lažje storitve, z večjim finančnim izkupičkom.”

Sara Rančigaj