Zgodovinar Granda: Uvajanje drugega učnega jezika v univerzitetni prostor je nekaj grozljivega

Foto: STA

Novela zakona o visokem šolstvu uvaja tuji jezik – angleščino kot učni jezik na slovenskih državnih univerzah. Številni slavisti in profesorji so se temu uprli in sprožili peticijo, s katero opozarjajo, “da členi, ki obravnavajo učni jezik, zanemarjajo nujnost kontinuiranega razvijanja večfunkcijskosti slovenščine, ki pa je osnovni pogoj za njen nemoten celovit nadaljnji razvoj”.

Nov zakon o visokem šolstvu, ki ga pripravlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport med številnimi spremembami kot učni jezik na slovenskih univerzah uvaja tudi angleški jezik. Po sedanji zakonodaji se lahko del študijskega programa izvaja v tujem jeziku le, če gre za predavanje gostujočega profesorja, celoten študijski program pa se v tujem jeziku lahko izvaja le, če se tak program na univerzi hkrati izvaja tudi v slovenskem jeziku.

Predlog novele zakona je močno razburil člane slavističnih združenj in vse ostale, ki jim je mar za boljši in hitrejši razvoj slovenščine na vseh področjih. Ti namreč protestirajo proti očitnemu zapostavljanju lastnega jezika v visokem šolstvu. Njihove ugotovitve gredo v smer slabšanja položaja slovenščine kot učnega jezika.

“Dvoumnosti glede opredelitve jezikovnega izvajanja nekaterih študijskih programov in predlagane razširjene možnosti za izvajanje študijskih programov v tujem jeziku brez natančnih pogojev in zagotovil za izvajanje vsebinsko in formalno primerljivih študijskih programov v slovenščini pomenijo krnjenje strokovnih vsebin v slovenščini in s tem onemogočanje njihove dostopnosti v slovenščini sploh,” sporočajo v peticiji.

Stane Granda (foto: STA)

Stane Granda. Foto: STA

Nazadnjaštvo in uničenje položaja slovenskega jezika
Med tistimi, ki odločno nasprotujejo uvedbi drugega jezika v študentskih predavalnicah, je tudi zgodovinar Stane Granda, ki je mnenja, da je ta ukrep v nasprotju z vso slovensko tradicijo. “Gre za nekaj grozljivega. Čim se krči položaj slovenskega jezika na univerzi, se s tem uničuje oziroma znižuje tudi položaj slovenščine.” Ali se dá novelo zakona primerjati z obdobjem v prvi polovici 19. stoletja, ko smo si kot narod morali izboriti pravico do slovenske besede v javnosti, Granda pravi, da s tistim obdobjem aktualnega dogajanja ne gre primerjati, saj je bila situacija drugačna. “Takrat smo imeli svoje univerze in smo stremeli k rasti in napredku, sedaj pa k nazadovanju in uničenju položaja slovenskega jezika v javnosti,” meni Granda.

Ključ do mednarodne primerljivosti je znanje
Da bi uvedba angleškega jezika v šolah vplivala na višjo kakovostno raven univerzitetnega študija, se zgodovinar ne strinja. “Študenti vedno sledijo profesorjem zaradi kvalitete predavanj – in ne zaradi jezika. Tako je bilo vedno in povsod po svetu.” Nekateri profesorji zaradi lastne vprašljive kvalitete menijo, da bodo zaradi znanja angleščine postali mednarodno primerljivi, vendar se mednarodno primerljivost pridobi z znanjem – in ne z rabo tujega jezika na predavanjih, dodaja Granda.

M. P.