Zgodovinar in politični analitik: Največji problem so “otroci udbašev in komunistov, ki držijo ključne položaje v medijih, nevladnih organizacijah, kulturnih institucijah in drugod”

Marko Orešković na čelu bataljona Đuro Đaković (vir: Wikipedia)

Nekdanji hrvaški politik, zgodovinar in nadvse pronicljiv politični analitik je v nedavnem intervjuju med drugim spregovoril tudi o problemu udbaštva in naslednikov komunizma. Poudaril je, da so danes največji problem ravno otroci udbovcev in komunistov, ki so zasedli ključne položaje v medijih, nevladnih organizacijah, kulturnih ustanovah in drugod.

Dr. Zdravko Tomac se je pogosto znašel v središču napadov tako z leve kot desne. Zaradi svoje predanosti resnici ter zavezanosti hrvaškemu narodu je postal trn v peti komunistični oblasti v Jugoslaviji že leta 1972 s knjigo Tražio sam crvenu nit, ki je nastala na temelju dolgih pogovorov z visokim predstavnikom komunistične partije Jugoslavije Jakovom Blaževićem.

Dr. Tomac je zaradi svoje knjige nemudoma ostal brez službe, ker naj bi bil nacionalist. V knjigi je bila namreč zapisana resnica o povojnih dogodkih v komunistični Jugoslaviji. Namreč, “hrvaški komunisti so postopoma izgubljali svoje položaje, nekateri pa so bili likvidirani tako kot Marko Orešković“. Oreškovića naj bi po uradni verziji v Liki v boju ubili četniki. V resnici so ga lastni komunisti, saj se ni strinjal z načrti komunistične partije na Hrvaškem.

Zgodovinar in politični analitik Dr. Zdravko Tomac (Vir: Twitter)

Dr. Zdravko Tomac se je v knjigi osredotočil tudi na same začetke hrvaških ustašev in komunistov. Tako piše, “da so se hrvaški nacionalni revolucionarji, ki so se takrat imenovali ustaši, na začetku borili skupaj s komunisti za interese hrvaškega naroda, a sta se ti dve skupini začeli razlikovati v dveh poglavitnih vprašanjih”.

Ljudje ne poznajo lastne zgodovine
Kakor pripoveduje dr. Tomac v intervjuju za Kamenjar, so bili med komunisti Hrvati vedno bolj izrinjeni, nadomestili pa so jih Srbi in Jugoslovani, ki so se zavzemali za Jugoslavijo in nasprotovali vsakršni ideji o hrvaški državi. Hrvaški nacionalni revolucionarji so bili po drugi strani prepričani, da se z reševanjem socialnih vprašanj ne more rešiti nacionalnega vprašanja; da bi dosegli samostojno hrvaško državo so bili pripravljeni žrtvovati vse.

Prizadevanje za resnico je dr. Zdravka Tomca z leti vedno bolj oddaljevalo od njegovega nekdanjega zaščitnika in prijatelja Blaževića. Blažević je bil najprej komunist, Tomac najprej Hrvat. Ko je Blažević pred razpadom Jugoslavije podprl Miloševića, zato da bi se obdržala skupna država – in z njo komunistična partija -, sta s Tomcem prekinila vse stike.

Nekdanji predsednik izvršnega sveta Ljudske republike Hrvaške Jakov Blažević. (Vir: Wikipedia)

“Mislim, da je problem, da številni naši politiki ne poznajo zgodovine lastnega naroda, saj je zgodovina ponarejena,” je povedal dr. Tomac. To vodi do tega, da v državi ponovno nastajajo razprtije, ki so se pojavljale že v preteklosti. Zaradi nepoznavanja lastne zgodovine in zgodovinskih dejstev se ljudje ne morejo učiti iz napak svojih prednikov, temveč so obsojeni na ponavljanje teh istih napak.

Otroci udbašev in komunistov zasedajo ključne položaje v družbi
Dr. Tomac je pojasnil, da se razlog, zakaj na Hrvaškem dandanes prevladujejo razprave o Jasenovcu, pozdravi “Za dom spremni” in podobne teme, skriva v dejstvu, da niso “uspeli namesto ponarejene in lažne hrvaške zgodovine, ki so jo vsilili ‘velikosrbi’ in komunisti, napisati resnične hrvaške zgodovine o tem, kaj se je dogajalo v stari Jugoslaviji med 2. svetovno vojno in kasneje”. Ideološki boji bodo trajali, dokler se ne potrdi resnica.

Zgodovinar in politični analitik dr. Zdravko Tomac je še izpostavil, da je “najstrašnejše, da so udbaši in komunisti izvedli več lustracij hrvaških domoljubov”, medtem ko prava lustracija na Hrvaškem, tako kot v Sloveniji, ni bila nikoli izvedena. “Večji problem” so danes “otroci udbašev in komunistov, ki zasedajo ključne položaje v medijih, nevladnih organizacijah, kulturnih institucijah in drugod”. Ti namreč še dandanes s položajev, ki jih zasedajo, vplivajo in usmerjajo javno mnenje.

Ivan Šokić