Kljub vrtoglavim, milijonskim zneskom, ki jih država namenja za upravljanje z zvermi, so te na določenih področjih preštevilčne, kar vodi v številne konflikte!

Foto: epa

Kljub temu, da v Sloveniji divje zveri v zadnjih letih povzročajo vedno več težav, preseneča dejstvo, da je država v zadnjih desetih letih več milijonov evrov zapravila za upravljanje z zvermi. Zneski so vrtoglavi, v obdobju med letoma 2010 in 2019 je država za ta namen nakazala kar 9.839.018,55 evrov denarja davkoplačevalcev. Za komentar smo prosili Zavod za lovstvo in naravovarstvo, kjer menijo, da namemba sredstev, tako kot je zastavljena, ni upravičena, saj so upravičenci v konfliktu interesov. Kot poudarjajo, so kljub milijonom na določenih področjih velike zveri preštevilčne in posledično se dogajajo pokoli na kmetijskih zemljiščih. Po njihovem mnenju bi država morala prepustiti upravljanje z divjadjo in velikimi zvermi lovskim organizacijam, opozarjajo pa tudi na posameznike, ki zdaj v dopoldanskem času opravljajo delo v javnih institucijah, v popoldanskem času pa v raznih društvih in nevladnih organizacijah, kjer izvajajo dobesedno pridobitništvo in namerno kanaliziranje denarja na svoje račune.

Kljub temu, da v Sloveniji divje zveri v zadnjih letih povzročajo vedno več težav, preseneča dejstvo, da je država v zadnjih desetih letih več milijonov evrov zapravila za upravljanje z zvermi. Kot je informacije javnega značaja, posredovane s strani Ministrstva za okolje in prostor, povzel mag. Stanislav Bergant, gorski ekološki kmet in predstavnik Sindikata kmetov Slovenije, je bilo v obdobju 2010 – 2019 na račun davkoplačevalcev za upravljanje z zvermi zapravljenih kar 9.839.018,55 evrov.

Zveri donosen posel za akademske in birokratske elite
Prek razpisov Ministrstva za okolje in prostor v obdobju od 2015 do 2019 je z navedenim namenom društvo Dinaricum prejelo 44.000,00 evrov, Zavod za gozdove Slovenije 276.600,78 evrov, Geodetski inštitut Slovenije 14.891,32 evrov, Biotehniška Fakulteta Univerze v Ljubljani 155.559,55 evrov, Veterinarska Fakulteta Univerze v Ljubljani 4.819.00 evrov in Mastersoft d.o.o. 5.848,68 evrov. Nadalje je v okviru projektov LIFE iz državnega proračuna Univerza v Ljubljani prejela 160.000,00 evrov in Zavod za gozdove Slovenije 1.311.274,95 evrov, iz istega naslova pa iz evropskih sredstev prva še 721.850,00 evrov in slednji 5.373.629,00 evrov. Dodatno je bil Zavod za gozdove Slovenije za področje zveri financiran še v višini 1.770.552,00 evrov.

Foto: STA

Namemba sredstev tako kot je zastavljena, ni upravičena, saj so upravičenci v konfliktu interesov
Za komentar vrtoglavo visokih zneskov, ki jih z namenom upravljanja z zvermi izplačuje država, smo se obrnili na Zavod za lovstvo in naravovarstvo, kjer smo jih najprej vprašali, ali je po njihovem mnenju namemba sredstev sploh upravičena. Njihovo stališče je, da namemba sredstev tako kot je zastavljena, ni upravičena iz preprostega razloga, ker so upravičenci vedno v konfliktu interesov, z namenom prikaza, da so velike zveri še vedno ogrožene s tem, da širijo areal preučevanja. Tako se je preučevanje iz notranjsko-kočevskega razširilo na dinarsko-pindsko pogorje in alpski svet. “S tem umetno razpršijo populacijo in zmanjšajo gostoto velikih zveri na kvadratni kilometer. Sredstva bi bila smotrneje porabljena v preventivne in ne v raziskovalne namene, saj je to področje že dobro raziskano,” so pojasnili za spletni portal Nova24TV.

Foto: Facebook

Kljub milijonom preštevilčnost velikih zveri na določenih področjih in pokoli na kmetijskih zemljiščih
Na Nova24TV redno poročamo o napadih zveri na rejne živali, mnogi pa se bojijo tudi za varnost ljudi in otrok na podeželju. Zato smo Zavod za lovstvo in naravovarstvo vprašali tudi, ali se je situacija z zvermi v omenjenem obdobju, glede na količino denarja, izboljšala ali poslabšala. “Vsekakor se je situacija za velike zveri močno izboljšala, kar dokazuje preštevilčnost velikih zveri na določenih področjih. Dočim stanje v naravi s pokoli nad divjadjo in pokoli na kmetijskih zemljiščih nad domačimi živalmi zaradi velikih zveri toleranco in sožitje med uporabniki prostora popolnoma ruši,” pojasnjujejo.

Fotografija je simbolična. (Foto: epa)

Država bi morala absolutno prepustiti upravljanje z divjadjo in velikimi zvermi lovskim organizacijam
Zanimalo nas je tudi, kako bi država na tem področju lahko ravnala bolj smotrno in gospodarno. Stališče Zavoda za lovstvo in naravovarstvo je, da bi država morala absolutno prepustiti upravljanje z divjadjo in velikimi zvermi lovskim organizacijam, ki so nekoč že uspešno gospodarile z medvedom, volkom in risom. Medveda je namreč zaščitila prav lovska zveza, da se je številčnost opomogla na primerno raven, nato pa so vzdrževali primeren stalež te sicer plemenite zveri. Prav tako so na pobudo lovcev v 70. letih prejšnjega stoletja ponovno naselili risa v naše kraje.

“Država bi morala vsa koncesijska in druga sredstva, ki jih pridobi od lovskih organizacij nameniti preprečvanju in pokrivanju škod nastale od divjadi in velikih zveri. Tu govorimo tudi o preventivnih ukrepih kot so gradnja zelenih mostov in drugo. Ustanoviti bi se moral poseben sklad, kjer se stekajo vsa omenjena sredstva,” pojasnjujejo.

Kot tretje pa mora država po njihovem mnenju absolutno omejiti financiranje raznih društev in drugih nevladnih organizacij zaradi “okuženih” posameznikov, ki v dopoldanskem času opravljajo delo v javnih institucijah, v popoldanskem času pa v raznih društvih in nevladnih organizacijah, kjer izvajajo dobesedno pridobitništvo in namerno kanaliziranje denarja na svoje račune.

Rok Krajnc