fbpx

[Nadaljevanje geneze globoke države] To so guvernerji Banke Slovenije, odgovorni za enormno zadolževanje Slovenije, ki je prizadelo vsakega davkoplačevalca

Mitja Gaspari in Milan Kučan Foto: STA

Po seriji člankov, ki je sistematsko prikazala, kako je kriminalna združba pri nas nastala in kako se je razvijala, po razkritju imen in priimkov vseh tistih, ki so kot kriminalna združba tvorili in še vedno tvorijo idejno jedro gradualizma, še posebej pa propadlega koncepta “nacionalnega interesa”, skupaj s preostalimi, ki so del t.i. Kučanovega kroga oziroma kroga Foruma 21, sedaj objavljamo, kateri guvernerji bank so odgovorni za enormne zadolžitve Slovenije in enormno rast javnega dolga, ki je povzročil bančno luknjo, katere posledice čutimo prav vsi. Nedavno so pod vodstvom poslanca SDS dr. Anžeta Logarja, ki je preiskoval odgovornost za dobrih 5 milijard evrov globoko bančno luknjo, končali s poročilom in v konkretnih primerih pokazali, da številni obremenilni dokazi zoper uprave NLB in NKBM obstajajo, za vse po vrsti. 

Guvernerja, ki sta vodila Banko Slovenije in ki sta soodgovorna za oškodovanje javnih sredstev zaradi potrebne izredno visoke dokapitalizacije državne NLB, NKBM, Factor banke, Probanke in Abanke iz državnega proračuna, ker sta opustila svoje nadzorstvo in s tem nevestno ravnala v službi, saj bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane velika premoženjska škoda, sta Mitja Gaspari (v obdobju 2001-2007) in Marko Kranjec (v obdobju 2007-2013). Omenjena sta opustila ustrezen nadzor nad poslovanjem naštetih bank. Nista omejila kreditne aktivnosti NLB in drugih omenjenih bank za namene odkupov podjetij s strani menedžmenta (t.i. MBO). S tem sta odgovorna za veliko javnofinančno zadolžitev Slovenije, ki jo bomo morali poravnavati slovenski davkoplačevalci še dolga leta.

Boštjan Jazbec (guverner Banke Slovenije v obdobju 2013-2018) pa je sodeloval v skupini, skupaj z Alenko Bratušek in takratnim finančnim ministrom Urošem Čuferjem, ki je odgovorna za 3,5 milijardno finančno injekcijo bankam, saj ni izbrala za Slovenijo najcenejšega načina sanacije bank s prejemom pomoči iz EU. S tem je, hote ali nehote, pomagal prikriti kriminalna dejanja, ki bi se očitno izkazala v primeru sodelovanja evropskih finančnih in nadzornih inštitucij; raje je podprl dražje zadolževanje države na mednarodnih finančnih trgih, ki so pod nadzorom finančnih institucij iz ZDA.

Gasparija je predlagal Kučan, ki je dal bankam proste roke
Leta 2001, na Kučanov predlog, postane guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, ki bankam da proste roke, da se do grla zadolžijo v tujini in njihove uprave – s pristankom nadzornih svetov – dajo nezavarovane kredite izbranim, neodgovornim in očitno tudi nesposobnim menedžerjem, večinoma iz Kučanovega kroga Foruma 21. Gaspari je bil guverner BS v času največje zunanje zadolžitve Slovenije – v obdobju 2004-2007.

Velikokrat ni vedel ničesar, kar mu ne gre v prid, najboljša ilustracija je naslednja: ko so ga novinarji spraševali o njegovi vlogi pri veliki zadolženosti Slovenije v letih, ko je bil guverner BS, je dejal, da je glede tega “potrebno vprašati vlado Janeza Janše“; ko mu je Janez Janša na zasedanju DZ v letu 2010 postavil vprašanje o zadolženosti Slovenije, pa mu je Gaspari (kot tedanji minister za razvoj in evropske zadeve) odvrnil, da naj o tem “povpraša centralno banko” – gre torej za evidentno dvojna merila.

Gaspari tudi na mestu finančnega ministra ni pokazal posebnih sposobnosti
Saj je preprečeval uvedbo informacijskega sistema v Durs, zaradi česar Durs še danes ni učinkovita služba, poleg tega pa je svojo kariero finančnega ministra končal z velikim javnofinančnim primanjkljajem. Kot finančni minister je nadziral sanacijo LB in KBM, v kateri je bilo vloženih skoraj 3 milijarde takratnih nemških mark. Omenjena sanacija je privedla do trajnih razlik v regionalnem razvoju, saj sta osrednjeslovenska in primorska regija iz sanacije bank potegnili maksimalne koristi. Tako je bila k sanaciji KBM pritegnjena tudi banka iz Nove Gorice (postala je sestavni del kasnejše NKBM), s čimer so se sanirala slaba posojila, ki jih je pridelal Dušan Šinigoj, nekdanji predsednik IS RS. Gaspari pa je, po navodilu svojega mentorja, uredil tudi sanacijo dolga Splošne plovbe do Banke Koper, s čimer je bila sanirana tudi ta banka (pozneje prodana Italijanom). Seveda pa ne smemo pozabiti SKB, od katere je vlada prevzela kredite takratnega TAM Maribor, s čimer je v veliki meri sanirala tudi to banko (pozneje prodana Francozom). V drugih predelih Slovenije – predvsem na severu, severovzhodu in jugovzhodu – pa so takratne temeljne banke izsesavale denar iz realnega sektorja in ga prenašale k matici- takratni LB. Tako je bil postavljen temelj močni centralizaciji Slovenije, ki traja še danes, v še bolj drastični obliki. Kljub temu pa ga je njegov mentor Kučan leta 2001 (mama bodočega guvernerja Majda Gaspari je bila namreč članica Kučanovega CK) predlagal za guvernerja Banke Slovenije, kjer je nasledil dr. Franceta Arharja.

Foto: STA

Ključno pa je obdobje 2001-2007, ko je bil Gaspari guverner Banke Slovenije
Ni pa slučajno, da je to centralizacijo še naprej vzdrževal Gaspari, in sicer kot minister za razvoj in evropske zadeve, ki je skupaj s svojo državno sekretarko Jerino uspešno blokiral vse napore takratnega ministra za regionalni razvoj dr. Gyerkeša za vzpostavitev dejanske decentralizacije Slovenije.

Odgovornost za javne finance je vedno razdeljena med guvernerja centralne banke in finančnega ministra. Prvi je bolj odgovoren za stanje financ na področju zasebnega negarantiranega dolga, katerega višina je posledica regulacije centralne banke in posojilne politike poslovnih bank, drugi pa za stanje na področju javnega in javno garantiranega dolga, kar je vedno posledica fiskalne politike (čeprav je tudi tukaj pomembna odgovornost ministra za finance zaradi zadolževanja za potrebe države).

Poslovne banke so mimo vseh pravil odobravala nezavarovane kredite Kučanovemu krogu
Problematičen del je bil del javnih financ, ki se nanaša na posojila poslovnih bank, saj je narasel preko vseh razumnih meja. To je posledica popolne pasivnosti Gasparijeve BS oziroma njenega guvernerja kot najbolj odgovorne osebe. Slovenske poslovne banke so, mimo vseh pravil o posojilnem tveganju, odobravale nezavarovane ali slabo zavarovane kredite vodilnim menedžerjem oziroma skupinam menedžerjev za odkupe podjetij. Gasparijeva BS je to mirno tolerirala, s čimer je, zaradi opustitve dolžnega nadzora, ogrozila stabilnost slovenskega bančnega sistema in s tem finančnega sistema nasploh. S tem je odgovornost guvernerja Gasparija več kot očitna in tudi dokazana.

Poslovne banke so torej odobravale omenjena posojila z blagoslovom BS oz. njenega guvernerja, saj je bilo to del “nacionalnega interesa”, ki ga je razglasil Kučan preko svojega Foruma 21. Dobitniki teh posojil spadajo v ta krog, čeprav so bili v tem udeleženi tudi drugi (da zadeva ne bi bila videti pristranska). Glede na to, da je Kučan kot takrat še predsednik republike Gasparija predlagal za guvernerja, je jasno, da slednji ni mogel biti neodvisen pri svojih ravnanjih, zato gre za klasično klientelistično povezavo. Gre za to, kako naj bi stara partijska struktura, po izgubi politične moči, ponovno pridobila moč preko nadzora nad kapitalom (bivši komunisti želijo postati največji kapitalisti) na zelo prikrit (ilegalen) in sprevržen način (tako kot je partijska nomenklatura tudi vedno delala). Seveda je finančna kriza slednjim v veliki meri prekrižala račune, bremena avanture omenjene kriminalne združbe pa hočejo v popolnosti naprtiti slovenskim davkoplačevalcem. Iz tega jasno sledi, da gre za naklepna dejanja.

Foto: Demokracija

Marko Kranjec je od leta 2007 nadaljeval prakso prejšnjega guvernerja
Z izjavami, da je slovenski bančni sistem stabilen, je prikrival porazno vodenje denarne politike svojega predhodnika. Zadolževanje poslovnih bank se je sicer zaustavilo, kar pa ni bila zasluga guvernerja, temveč stanja v mednarodnih financah, ker je bilo težko pridobiti dodatne finančne vire. Drastično pa je porasel javni in javno garantirani dolg, kar je posledica potrebe po sanaciji poslovnih bank zaradi katastrofalnega nadzora poslovnih, še posebej državnih, bank s strani BS; seveda pa je tudi odgovornost Vlade Republike Slovenije oziroma še posebej finančnega ministra, kadar gre za javnofinančni primanjkljaj, ki nima razloga v sanaciji bank. Pri Kranjcu torej ne gre za odgovornost za nerazumno zadolževanje, temveč za prikrivanje dejanskega stanja, zavajanje javnosti in neukrepanje – torej za opustitev potrebnega ravnanja.

Marko Kranjec (Foto: STA)

Boštjan Jazbec je veliko obetal, a se je izkazalo ravno nasprotno
Tudi on je postal ujetnik Kučanovega kroga Foruma 21. Slednji se namreč kot hudič križa bojijo vstopa evropskih finančnih institucij v sanacijo slovenskega bančnega sistema. Jazbec tudi ni poskrbel za zadostno razkritje metodologije stresnih testov, ker to ni v interesu ovadene kriminalne združbe, o kateri smo govorili v prejšnjih člankih. Tiho je tudi pristal na zadnje zadolževanje Slovenije v višini 1,5 milijarde evrov, pri čemer ni jasno, kdo je kupec slovenskih obveznic. Slovenski davkoplačevalci pa ne smejo izvedeti, kdo je njihov kupec, ker gre baje za poslovno skrivnost. Za Čuferja je sicer jasno, da je “upravljan” s strani Mencingerja, zelo zaskrbljujoče pa je, da na to pristaja tudi on. S tem je, žal, postal del omenjene kriminalne združbe.

Guvernerja  Gaspari in Kranjec sta tako odgovorna:
– za enormno zadolžitev Slovenije po letu 2002, ko je bruto zunanji dolg z 11,524 milijarde evrov narasel na 40,849 milijarde evrov leta 2012 – delež bruto zunanjega dolga je z 49,7 odstotka BDP leta 2002 narasel na 115,7 odstotka BDP leta 2012 (dokaz; tabela 1)
– za enormno rast javnega in javno garantiranega dolga, ki je zaradi velike zadolžitve po letu 2002 narasel z 9,137 milijarde evrov na 19,736 milijarde evrov leta 2012 – delež javnega in javno garantiranega dolga je s 24,5 odstotka BDP leta 2007 narasel na 55,9 odstotka BDP leta 2012; Evropska unija pa do leta 2012 napoveduje celo 74,2-odstotni delež v BDP, saj bo potrebno pokriti veliko bančno luknjo (dokaz; tabela 1)

A. G.