V največji opozicijski stranki SDS menijo, da tranzicijska pravičnost v Sloveniji očitno nikoli ni zaživela. Tako je v državi, ki je bila po drugi svetovni vojni predmet največjega genocida, v državi umorov prebežnikov čez mejo, kjer so nekoč varnostni organi pobili več ljudi na mejah kot ob berlinskem zidu in za te zločine nikoli noben ni odgovarjal. Del te krivde, del zmanjšanja tranzicijske pravičnosti je tudi na strani najvišjega rednega sodišča v državi – to je Vrhovnega sodišča RS.
Poslanec SDS Franc Breznik je na novinarski konferenci spregovoril o novoizvoljenem predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Damijanu Florjančiču in nekaterih drugih imenovanjih v pravosodju. Za imenovanje Florjančiča je glasovalo 48 poslancev. Vsi koalicijski in elo nekateri iz Združene levice. Proti pa so bili le v SDS. Nova Slovenija se je glasovanja vzdržala.
Vrhovno sodišče na Sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dosega prvo mesto
Vrhovno sodišče je tudi eno izmed zadnjih sodišč preden se ljudje odločijo za tožbo na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Kot veste, Slovenija na tem sodišču uživa – v negativnem smislu, prvo mesto. Torej, s 148 kršitvami na milijon prebivalcev zaseda prvo mesto, prav tako uničujoča je tudi statistika dobljenih ali izgubljenih primerov. Na sodišču v Strasbourgu ima Slovenija statistiko 94 odstotkov vseh primerov, ki pride na to sodišče in jih Slovenija izgubi. “Tako, da lahko rečem, da je tista zadnja instanca, ki jo največkrat vodi vrhovno sodišče, je tisto, na katerega lahko največkrat pokažemo – tudi s prstom,” so bile še besede Franca Breznika.
Nekoč je veljalo geslo: Po Titu Tito, na Vrhovnem sodišču RS pa velja: Po Masleši Florjančič
Poslanec SDS je dejal, da v stranki ne želijo etiketirati vseh sodnikov na tem sodišču, da niso sposobni, da niso vredni podpore. Žal za mag. Damjana Florjančiča lahko rečejo, da njegova statistika, kot sodnika vrhovnega sodišča, ki bi naj bil specializiran za kazensko-pravne zadeve, ni takšna, da bi zbujala neko empatijo, predvsem pa ima tudi neke karakteristike, s katerimi bi lahko vodenje tega sodišča peljal v sferi prenavljanja slovenskih sodišč – torej iskanje nečesa novega. Breznik je še dodal: “Lahko rečemo, da če je nekoč velja parola Po Titu Tito, na Vrhovnem sodišču RS velja parola: Po Masleši Florjančič. Gre za kontinuiteto nadaljevanja neke sodniške miselnosti, ki bi morala že zdavnaj ugasniti. Gre za nadaljevanje pridnih in poslušnih sodnikov in ne nadaljevanje sodnikov, ki so strokovno avtonomni, ki so neodvisni in se pri različnih kršitvah izpostavljajo. V takšnem primeru lahko ugotavljamo, da pod sedanjo koalicijo vsak, ki se je kakorkoli izpostavljal, tudi v zadnjem bolj parajočem primeru v zadevi Patria, ki je trajal skoraj desetletje, kjer lahko rečem, da smo izgubili troje volitev, kjer nikoli nismo doživeli poštene tekme, kjer bi v ospredje prihajali programi strank in kjer bi Slovenija lahko naredila poštene reforme in bila danes ena najbolj uspešnejših malih evropskih držav, sta tudi pravosodje in politika v pravosodju botrovala k temu, da je ta postopek trajal predolgo, da je na koncu tudi kandidat Damjan Florjančič bil v senatu, ki je v zadevi Patria zavrgel takratno pritožbo na tretjo distanco in kjer jim je potem Ustavno sodišče RS jasno povedalo, da je šlo za kršitev.”
Njegovo ime lahko zasledimo tudi v nekaj primerih kršitve človekovih pravic
Pred več kot dvema letoma je Florjančič jasno dokazal, da je šlo za dolgoročne kršitve človekovih pravic številnih slovenskih sodnikov in takšni sodniki po mnenju SDS nimajo prostora v slovenskem pravosodnem sistemu. Še najhuje pa je, da nimajo prostora v vrhu rednega slovenskega sodstva, ki ga predstavlja Vrhovno sodišče RS.
Zakaj ni drugih kandidatov oziroma zakaj se ne prijavijo?
Franc Breznik je pojasnil, da gre za tretji postopek, tretje nadaljevanje. Da se v prvem po Branku Masleši ni prijavil nihče. V drugem pa se je nato prijavil Rudi Štrovs, ki so ga celo na občni seji kolegi na vrhovnem sodišču potrdili, potrdil pa ga ni Sodni svet. “Zelo zanimivo, da je bil Štrovs kritičen tudi v zadevi Patria, v zadevi zoper Maslešo, ko je kandidiral za vrhovnega sodnika. Takrat je jasno povedal, da gre za človeka, ki je karakterno neprimeren, človek, ki je nasprotoval slovenski osamosvojitvi, človek, ki se je nekoč smejal in omaleževal človeka, ki so ga ubili varnostni organi na področju nekdanje države”, je dodal poslanec SDS. Zaradi tega ima po mnenju SDS Masleša močan vpliv tudi na Sodni svet in zaradi tega Štrovs ni bil predlagan, pač pa je bil zavrnjen v Sodnem svetu. Breznik je še razložil, da so zaradi tega šli v tretjo kandidaturo. Tam pa je bil samo en kandidat, ker ostali so čutili, da nimajo nobene podpore pri trenutni koaliciji. Zaradi tega je pred nekaj dnevi minister za pravosodje Goran Klemenčič predlagal ravno Florjančiča. “Ali je to neka zasluga za neke dejavnosti, ki jih je nekoč naredil, lahko samo ugibamo. Za nas se Florjančič do sedaj ni izkazal, ni tako strokovno kompetentna oseba, da bi lahko vodil, in v njem ne vidimo modernizacije na vrhovnem sodišču v smeri nekih reform, ampak v nadaljevanju neke kontinuitete”, je zaključil Franc Breznik.
Neke kontinuitete, predvsem v smislu tudi zgrešene pravne filozofije, zgrešene pravne misli, nadaljevanje neke kolektivistične miselnosti, ki že leta in leta vlada v slovenskem pravosodnem sistemu in kjer je vsak sodnik avtonomen, ki poskuša biti samostojen in neodvisen nekako po negativni kadrovski selekciji, nekako odpade in nikoli ne pride na vrh tega sodnega sistema.
Florjančič ne sme in ne more uživati podpore za vrhovnega sodnika, predvsem pa ne samo sodnika, kar že je, ampak predvsem za predsednika Vrhovnega sodišča RS. Nekdo, ki bo nekoč šolski primer na pravnih fakultetah, ko se bodo učili iz primera, kako se to ne dela, kako se kršijo človekove pravice, pravice v postopkih obdolženega in kjer se je v tem primeru Janez Janša pritožil zato, da zadeva pride do končnega epiloga, da se tudi vsebinsko obravnava. Ta isti kandidat je na koncu sodeloval v senatu, ki je nato ob koncu zavrgla in zastarala zadevo.
I. K.