fbpx

Loredan zagotavlja, da bo nova – stara ekipa tokrat poskrbela za zdravstveni sistem po meri ljudi

Danijel Bešič Loredan (Foto: STA)

Kandidat za ministra za zdravje Danijel Bešič Loredan je v predstavitvi pred odborom DZ za zdravstvo med drugim predstavil člane ekipe na zdravstvenem ministrstvu, ob tem pa poudaril, da je to ekipa, ki bo po tridesetih letih v zdravstvenem sistemu končno lahko kaj spremenila. Poslanka SDS Jelka Godec se je na to odzvala z vprašanjem, zakaj člani te ekipe niso tega naredili že v preteklosti – med njimi sta namreč dva nekdanja ministra za zdravje, pa tudi ostali so bili po besedah Godčeve že na položajih, kjer bi lahko kaj storili oziroma spremenili. 

Danes se je poslankam in poslancem predstavil kandidat za ministra za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je predstavil tudi svojo ekipo: “Posebej mi je v čast, da so tako eminentni ljudje, ki so v zdravstvu že nekaj naredili,” je dejal in pojasnil, da je njegova ekipa tudi pripravljala program dela prihodnjega vodstva ministrstva. V Loredanovi ekipi sta torej nekdanja ministra za zdravje Dorijan Marušič in Aleš Šabeder, pa tudi mikrobiologinja Metka Paragi, zdravnica Mirta Koželj in Erik Brecelj. Loredan je povedal, da je dve leti delal v Švici, kjer je videl, kako bi sistem moral teči. Leta 2013 sta z Brecljem in še nekaterimi drugimi ustanovila iniciativo, ki je po njegovih besedah “razkrila marsikaj v zdravstvu”. Po njegovem mnenju smo danes na isti točki ali morda še en korak nižje. Omenil je tudi korupcijo, lobije, zastarano infrastrukturo in opremo ter neenakovredno obravnavo pacientov.

Loredan je še poudaril, da je covid razkril vse organizacijske slabosti zdravstvenega sistema. “Kader je izčrpan, morda smo na točki, ko ljudje najtežje pridejo do zdravstvene storitve, morda smo na točki, ko ljudje v čakalnih vrstah umirajo ali pa se njihovo stanje toliko poslabša, da je nepopravljivo. In nimamo čarobne paličice, da bi to popravili,” je priznal. Dodal je še, da so za zdravstven sistem po meri ljudi pripravljeni delati noč in dan, tudi na več frontah, če bo treba. Dodal je tudi, da bodo zdravstvo vrnili stroki, saj na tem področju ne sme biti delitve na leve in desne. “Imamo možnost, da po 30 letih vendarle na redimo spremembo v zdravstvenem sistemu,” je napovedal. Poslanka SDS Jelka Godec je izpostavila, da je to ekipa, ki je že imela priložnost, da bi kaj storila, vendar pa so odšli – samovoljno ali pa tudi ne. Loredana je vprašala, zakaj je v ekipo povabil ljudi, ki so že bili ministri ali pa so bili na določenih funkcijah, kjer bi že lahko kaj spremenili, pa niso. Poslanka je tudi izrazila skrb, da bo Loredanov strateški svet predvsem goltal denar – za začetek imajo namreč nalogo, da v enem letu oblikujejo vizijo in strategijo – kar pa je Loredan na nek način zatrdil, da že imajo.

Foto: STA

“V slovenskem prostoru je zelo malo strokovnjakov za zdravstvo, ki so nekaj dali skozi in so naleteli na takšno ali drugačno oviro,” je  poslanki SDS odgovoril Loredan in pojasnil, da se je za Šabedra in Marušiča odločil premišljeno. Ocenil je, da še nikoli doslej noben minister za zdravje ni imel toliko podpore predsednika vlade, kot jo ima sedaj – zato naj bi bile spremembe toliko bolj izvedljive. Godčeva je kandidata za ministra vprašala tudi glede konflikta interesov Marušiča – slednji je namreč v času, ko je bil minister za zdravje njegov prijatelj Tomaž Gantar, poskušal zavezati zdravstvene zavode, da bi naročali storitve pri njegovem podjetju. Loredan je povedal, da Marušič sedaj izstopa iz lastništva dotičnega podjetja. Kandidat za ministra se je strinjal s poslanko, da vse anomalije v zdravstvenem sistemu izhajajo že iz časov pred epidemijo, najslabša ministrica je bila po njegovi oceni Milojka Kolar Celarc. Se pa ni strinjal, da je bil Gregor Prosen tisti, ki je postavljal urgentne centre, s katerimi naj bi bilo marsikaj narobe. Po Loredanovih besedah je bil Prosen le del skupine in je že takrat opozarjal na nepravilnosti.

Nekaj sprememb se obeta tudi v organizacijskih strukturah ministrstva. Kot je bilo razumeti kandidata za zdravstvenega ministra, bodo del nalog in kompetenc direktorata za javno zdravje preseli na NIJZ, ključno vlogo bo opravljal direktorat za zdravstveno varstvo, ki ga bodo še okrepili. Ukinili bodo direktorata za razvoj in za ekonomiko v zdravstvu in ju nadomestili z uradom za nadzor nabave in kakovost v zdravstvu – zametek načrtovane nove neodvisne agencije za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu. Vršilec dolžnosti vodje urada bo sprva nekdanji zdravstveni minister Šabeder. Kot je pojasnil Bešič Loredan, bo v letu in pol pripravljeno vse potrebno za vzpostavitev napovedane agencije. Z njo med drugim želijo doseči, da bi predsedniki svetov javnih zdravstvenih zavodov svoje funkcije opravljali profesionalno, poroča STA. Loredan je še pojasnil, da bo imelo ministrstvo tri državne sekretarje. Stomatolog Tadej Osterc bo pokrival sekundarno in terciarno raven, dosedanja predsednica Socialne zbornice Slovenije in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik bo zadolžena za primarno raven in DSO-je, nekdanja strokovna vodja zdravstvene nege v enoti za anesteziologijo v mariborskem kliničnem centru Aleksandra Lah Topolšek pa bo pokrivala zdravstveno nego.

Na ministrstvu za zdravje se bodo nemudoma lotili priprave covidne strategije: “Jeseni bo nek šesti val, kako hud bo, kaj se bo zgodilo, tudi epidemiologi ne vedo. Najverjetneje bo nekaj zmernega, lahko pa se nam pojavi tudi kaj hujšega,” je dejal Loredan, ki je napovedal, da se bo vodenje covidne strategije preselilo na NIJZ, kjer bo tudi strokovna skupina. “To zgodbo bo vodil dr. Mario Fafangel s svojo skupino, na ministrstvu za zdravje pa bo imenovana skupina v sodelovanju z NIJZ-jem, v kateri bomo na primarni, sekundarni, terciarni ravni in tudi v povezavi z DSO-ji skušali zagotoviti zadostno število postelj, brez da bi ustavljali sistem,” je pojasnil kandidat za ministra.

Loredan je naštel tudi nekaj predlaganih rešitev, ki so jih pripravili v vrstah primarnega zdravništva. Po njegovih napovedih jih bodo na ministrstvu proučili in jih tudi poskušali uvesti v interventnem zakonu. V sklopu zakona bodo za zdravstvo sicer namenili dodatnih 500 milijonov evrov v naslednjih 18 mesecih. Med predlaganimi ukrepi so med drugim razglasitev deficitarnih poklicev, povečanje števila glavarinskih količnikov na 2.400 ob zagotovitvi dodatnega administrativnega kadra oziroma kadra zdravstvene nege, sklenitev koncesij za nedoločen čas in zagotovitev ambulant za bolnike, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. Z okrepitvijo primarne ravni zdravstva ob tem računajo na razbremenitev sekundarne ravni oziroma urgentnih centrov, kjer bolniki ob nedostopnosti do družinskih zdravnikov pogosto iščejo zdravniško pomoč.

Sara Bertoncelj