fbpx

Posle STA in Dnevnika preiskovali kriminalisti

Miran Lesjak (Foto: STA)

Časopisno hišo Dnevnik je včeraj obiskala visoka policijska delegacija, ki jo je vodil Igor Razpotnik, vodja preiskav v Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU). Policiste je na njihovo pobudo sprejela direktorica našega oglasnega oddelka Nives Roš,” so sporočili na Dnevniku. Šlo naj bi za prvi uradni obisk visokih policijskih predstavnikov na Dnevniku po tistem, ko je vlada policiji naložila, naj preveri, ali so v poslovanju Slovenske tiskovne agencije kakšne nezakonitosti.

V daljšem uradnem pogovoru, ki je sledil, so policisti in predstavnica Dnevnika izmenjali informacije o okoliščinah poslovanja podjetja na oglasnem področju, še posebej pa seveda s STA, pri čemer so gostje posebno pozornost posvetili vprašanju, kdo z agencijo sklepa poslovne dogovore in zakaj poslovni dogovori z našimi poslovnimi partnerji veljajo za poslovno skrivnost, je zapisal Dnevnik. “Dnevnik srečanje razume kot nadaljevanje rednega in sijajnega dialoga med preiskovalci obeh strani, visoko raven obiska pa kot potrditev odličnih odnosov med partnerjema,” so še izpostavili. Odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak pa je za STA pojasnil, da je policiste, ki so opravili informativni pogovor z direktorico oglasnega oddelka Nives Roš, zanimalo na splošno, kakšna je oglasna politika Dnevnika in kako posluje na tem področju, kako Dnevnik sklepa poslovne dogovore s strankami.

Roševa je po poročanju STA menda pojasnila, da so vse pogodbe, ki se nanašajo na oglaševanje v Dnevniku, označene kot poslovna skrivnost, saj gre za varovanje podatkov v medijskem prostoru, ki je konkurenčen. Policistom je pojasnila vse, kar je vedela o okoliščinah sklenitve pogodbe s STA, sicer pa v procesu sklepanja pogodbe ni sodelovala, saj je bila pogodba sklenjena že pred leti. Po njenih navedbah sta bila policista korektna in zelo formalna. Pogovor pa se je zaključil z napovedjo, da se bo policija na Roševo tudi uradno obrnila s prošnjo za posredovanje faktur, ki so bile izstavljene STA za oglaševanje, in dokazov o tem, da je bilo to oglaševanje v Dnevniku tudi realizirano, je pojasnil Lesjak. Sicer pa gre po njegovih besedah pri kompenzacijskih storitvah, zlasti ko gre za oglaševanje enega medija v drugem, za zelo običajno poslovno prakso, ki ni prisotna samo na Dnevniku ali STA, ampak v veliki večini drugih medijev. “Gre za najbolj običajen poslovni model,” je dejal in pristavil, da policija že sedaj razpolaga s pogodbo o sodelovanju med Dnevnikom in STA. No, če je nekaj običajno, še ne pomeni, da je tudi zakonito – o tem bodo seveda odločale pristojne institucije.

Včeraj je minilo 11 let od smrti Boruta Meška, ki je bil žrtev šikaniranja s strani direktorja STA Bojana Veselinovića. (Foto: STA)

Preverja se, ali ugotovljene kršitve na STA vsebujejo elemente sumov kaznivih dejanj
Dnevnik je v izjavi za javnost zapisal, da so z zadovoljstvom sprejeli pobudo policije za nadaljnje sodelovanje, po drugi strani pa odgovorni urednik Dnevnika obisk policije težko razume drugače kot obliko pritiska na medije, v tem primeru na Dnevnik in STA. Kot je dejal, je ozadje zgodbe jasno – policija izpolnjuje navodilo, ki ga je dobila od vlade glede STA. Vlada je namreč 18. marca nadzornemu svetu Slovenske tiskovne agencije (STA) predlagala razrešitev direktorja STA Bojana Veselinovića, saj ugotavlja, da je prišlo do kršitev zakonskih obveznosti. Poleg tega je sprejela sklep, naj notranje ministrstvo v zvezi s STA preveri, ali ugotovljene kršitve vsebujejo elemente sumov kaznivih dejanj, ter ukrepa v skladu z zakonom. Poleg tega naj bi ministrstvo preverilo, ali je šlo pri ravnanju nadzornikov za kršitev zakona o gospodarskih družbah. Sredi aprila so se na podlagi več prejetih prijav domnevnih nepravilnosti, povezanimi z delovanjem STA, pri predsedniku nadzornega sveta STA Mladenu Terčelju oglasili preiskovalci PU Ljubljana.

Policija je v zadnjem obdobju prejela več prijav
Policija je v zadnjem obdobju prejela več prijav od različnih prijaviteljev v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, povezanimi z delovanjem Slovenske tiskovne agencije. Predkazenski postopek je policija začela na podlagi prve prijave, prejete 17. marca 2021, v nadaljevanju je policija prejela še druge prijave. Na podlagi teh prijav policija preverja dejstva in okoliščine v zvezi z razlogi za sum storitve različnih kaznivih dejanj, in sicer zlorabe položaja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti in šikaniranja na delovnem mestu. O šikaniranju, ki se je tragično končalo s smrtjo urednika STA Borutmom Meškom, smo podrobneje pisali včeraj, ob 11-letnici njegove prezgodnje smrti. Nedolgo nazaj smo tudi pisali o tem, da STA ni zagotovila revidiranja objektivne upravičenosti sodil po 9. členu Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1), kot tudi ne s tem povezan nadzor resorno pristojnega ministrstva po 10. členu ZPFOLERD-1. Ob tem smo razkrili, da je revizijo letnih računovodskih izkazov STA v letih 2104-2019 opravljala ista revizijska družba. Včeraj pa smo razkrili tudi nepremičninske transakcije Veselinovića z denarjem STA. Zemljiška knjiga namreč kaže, da je agencijo zadolžil za 800 tisoč evrov – leta 2015 je STA kupila pod njegovim direktorovanjem poslovne prostore v takrat eni najdražjih poslovnih stavb v središču Ljubljane. Prostori so bili sicer nekoč v lasti razvpitega odvetnika Mira Senice.

Omeniti pa gre tudi sporno transakcijo agencije v vrednosti 250 tisoč evrov – nekateri so nakazilo povezovali s poplačilom terjatve STA do medijske hiše Dnevnik v lasti Bojana Petana, kar pa so vpletene strani zanikale. V uredništvo smo dobili namig, na kakšen način bi lahko STA oškodovala slovenski proračun za 250 tisoč evrov. Gre za sklepanje fiktivne pogodbe, posla za katerega akterji ne želijo, da je viden navzven. Konkretno v primeru STA-Dnevnik so transakcijo prikrili preko odkupa terjatve Dnevnika do STA s strani Nove kreditne banke Maribor. Na Erarju je razvidno, da je STA v letošnjem januarju nakazala 250 tisoč evrov NKBM. Na vprašanja glede tega nakazila je odgovoril direktor STA, in sicer, da s podpisano pogodbo z Dnevnikom, STA ni oškodovala slovenskega proračuna niti za cent, “kaj šele za 250 tisoč evrov. Naše tržne pogodbe, kakršna je tudi z Dnevnikom, so del tržne dejavnosti in računovodsko skladne z veljavnimi predpisi in povsem ločene od sredstev za opravljanje javne službe (tako po prihodkovni kot po stroškovni plati). Celotno poslovanje je tudi vsako leto pregledano s strani revizorjev.” Zavrnil pa je tudi naše navedbe, da je plačilo NKBM plačilo za, s strani Dnevnika, prodano terjatev do STA. Enako je vse namige zavrnil predsednik družbe Dnevnik. A odgovorov na nekatera vprašanja še vedno nismo prejeli, zato lahko le upamo, da bo to uspelo preiskovalcem.

Sara Bertoncelj