V zadnji oddaji Kdo vam laže je voditelj Boris Tomašič gostil odvetnico Lucijo Šikovec Ušaj in političnega analitika Miloša Čiriča. V oddaji je voditelj z gostoma razpravljal o svobodi govora ter poskusih s strani levice, da bi jo pod pretvezo omejevanja t. i. “sovražnega govora” omejili. V oddaji so bili izpostavljeni tudi mnogi zanimivi pogledi gostov, kot je npr. ukinjanje srednjih šol v manjših krajih in posledično praznjenje podeželja ter finančni interesi, ki v resnici levičarje najbolj skrbijo.
Voditelj Boris Tomašič je v tokratni oddaji Kdo vam laže na Nova24TV gostil odvetnico Lucijo Šikovec Ušaj in političnega analitika Miloša Čiriča. “Zdi se, da slovenska družba in politika postajata razcepljeni, kot že dolgo ne. Na eni strani se borimo proti “fašizmu”, sovražnemu govoru in izključevanju,” je uvodoma povedal voditelj in gosta uvodoma vprašal, ali je to zgolj njegov občutek, ali pa smo se kot družba res razdelili na dva dela. “Moje mnenje je, glede na to, kar sem prebrala literature, da smo nekje v petdesetih letih. Verjetno je bilo vzdušje podobno. Torej terorizirani državljani, ustrahovani tisti, ki si upajo, mlade je strah, da ne bodo dobili služb, če bodo povedali svoje mnenje. Skratka, dejansko se bojim, da gre zadeva v neverjetno diktaturo, česar pa še lani nisem niti sanjala,” je na voditeljevo vprašanje odgovorila Šikovec Ušajeva.
“Smo v situaciji, ko imamo družbo razdeljeno na tri dele. Dve zelo nasprotujoči si strani, ki se borita med seboj in polovico ljudi, ki so popolnoma pasivizirani. Jaz v svojem življenju take hude bitke še nisem doživel. Kar spremljam, tako veliko antagonizmov še ni bilo, vendarle, tisto, kar je vsaj tako zaskrbljujoče je to, da se istočasno povečuje število ljudi, ki so popolnoma pasivni in, ki pravijo »to ni moj problem, če mi kaj ne bo v redu, pa grem.« To bo imelo velike posledice, predstavljajte si, kaj to pomeni za celo našo družbo, za naše otroke. Če nimate nekega cilja, nekega namena, za kaj bi nekaj delal, pač ne delaš. Če se bomo popolnoma avtomatizirali, poglejte, podeželje se nam izrazito prazni. Dovolil si bom trditi, da gre za morda nenačrtno, a dolgotrajno uničujočo politiko do podeželja. Načrtno se šole, posebej srednje šole selijo iz lokalnih okolij v centre, kot so Ljubljana, Novo mesto ali Koper. Vsa ostala mesta se zaradi tega praznijo. Če odideš zaradi srednje šole, se hitro zaljubiš in ostaneš, na fakultetah pa ni tako, saj je tam potrebno imeti večjo koncentracijo. Srednje šole pa bi morali imeti. Imate prazno Ilirsko Bistrico, zadnji primer, ko je ministrstvo za šolstvo naredilo kontra pa je Ivančna Gorica, kjer so se podjetja zbrala in se organizirala, da bi imela izobraževanje za poklic kovinostrugarja, a so jih kljub temu zavrnili. Zavrnila je Martina Vuk, to pa pomeni, da načrtno izčrpavajo podeželje, morda sicer ne zavestno. Ko kot srednješolec odideš drugam zaradi izobraževanja, obstaja velika verjetnost, da se ne boš vrnil,” je že uvodoma Čirič izpostavil težave podeželja kot enega izmed vidikov težav, s katerimi se soočamo.
Primeri pozivov k omejevanju svobode govora so številni
“Morda pa namerno, ker nekako velja, da v mestih zmaguje levica, na podeželju pa desnica. Morda namerno, a vrnimo se k tem grožnjam in retoriki, ki smo jim priča predvsem s strani levice, tega opozarjanja v slogu “sovražni govor ogroža mir”, “fašizem na pohodu” in tako naprej,” se je na misli gostov odzval Tomašič in v nadaljevanju so bili prikazani nekateri izmed primerov levičarskega zavajanja. Predsednik Državnega zbora in vodja Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je tako povedal: “Kar fašizem je, grajenje kulta osebnosti, napadi na kritike, netenje strahu pred drugačnostjo, smešenje demokracije, spodnašanje avtoritete sodišč in države, zavračanje volilnih izidov, zagovarjanje izbranega naroda, spreminjanje preteklosti in pisanje alternativne zgodovine.” Še bolj pa pozornost vzbuja njegova strankarska kolegica in zloglasna levičarska evroposlanka Tanja Fajon, ena izmed njenih izjav se je glasila sledeče: “Ali bomo šli v smer za neko razumno Evropo, za enotno, tolerantno, strpno Evropo, kjer bomo delali na dostojanstvu vseh ljudi, kjer bo ta Evropa ostala »socialna« ali pa je ne bo, kjer bosta ostala mir in stabilnost, ali pa bodo demokracije zamenjali avtoritarni režimi.” Prikazan je bil tudi izsek govora vodje skrajne nadkoalicijske Levice in poslanca Luke Mesca, ki je kar v Državnem zboru mag. Bernarda Brščiča označil za fašista: “Kavarna Hayek, ki jo ureja Bernard Brščič, nekoč radikalen neoliberalec, danes fašist.” Tudi predsednik pogorele SMC, a zdaj kljub temu zunanji minister dr. Miro Cerar je bil pri pozivu k omejevanju svobode govora inovativen: “Dezinformacije oz. fakenews so nova velika grožnja demokraciji in demokratičnim vrednotam, zato se bosta tako Slovenija kot tudi EU začeli resno ukvarjati z bojem proti tem pojavu.” Najbolj grozeče pa so bile besede zadnjega predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milana Kučana, ki je v svojem govoru na Ilovi gori 13. oktobra lansko leto med drugim povedal: “Da se vojne pričnejo z besedo, z besedami sovraštva. Sovražni govor, ki je v porastu tudi v Sloveniji ogroža mir.” Resnično kulturo levičarjev pa verjetno najbolje ponazarja nedavno sporočilo zloglasne Svetlane Makarovič, ki drugače mislečim sporoča: “Je*o ti pas mater!”
Po mnenju Šikovec Ušajeve so v ozadju finančni interesi levičarjev
Takšne napovedi delujejo grozeče je poudaril voditelj Tomašič in gosta vprašal, ali smo res na meji tega, da gremo v diktaturi. Šikovec Ušajeva je nato razkrila resnične interese levičarjev: “Iz svoje osebne izkušnje bom nekaj povedala. Meni očitajo sovražni govor. Jaz v svojem življenju nisem bila sovražna do nikogar, a če bo šlo tako naprej utegnem postati “sovražna”. Vse je v redu, dokler ne dregneš v njihove interese. Popolnoma sem prepričana, da je njim za migrante globoko, globoko vseeno in, da smo do migrantov bolj čuteči mi, kot oni. Ampak, dokler gre tukaj za denar, dokler ti ne posežeš v njihove interese, te bodo napadali tam, kjer je najceneje. Ko opozarjaš na problem migrantov, je krasno, da te napadajo. A to napadanje name se je pravzaprav začelo takrat, ko sem vložila tožbo zoper Zvezo borcev in zahtevala izbris, ko sem branila Romana Leljaka proti Janezu Zemljariču, ko sem imela Vilija Kovačiča, ko sem posegla v zdravstvo, ko sem začela javno govoriti o “poslih” Zorana Jankovića oz. donacijah, skratka, vedno, takrat, ko v njihov finančni fevd vstopiš. Briga njih za sovražni govor, to je samo izgovor, da te pasivizirajo na drugih področjih. Gledam Twitter, veliko je na eni in drugi strani, a sicer več z leve, neokusnosti. Tudi na desni strani tvitosfere se najdejo bolj verbalni izpadi, se najde tudi primitivizem in ne bom tega zanikala. Nikoli ni napadov na takšne tvitetaše, napadali bodo mene, ki sem javno bolj izpostavljena. Zato, ker branim Leljaka, ker zastopam Kovačiča, ker smo posegli v njihov fevd.” Poudarila je še, da k njej kot odvetnici hodijo tudi stranke s papirji, ki so za oblast nevarni. Tega ne objavi, če ji stranka ne dovoli, a ogromno izvršb so morali v Ljubljani ustaviti kljub temu, da imajo dolžniki po tri avtomobile, ker je MOL plačal stroške za te ljudi. “To je živo podkupovanje!” je še povedala Šikovec Ušajeva.
Miloš Čirič: “Zakaj se ne borimo z besedo nad besedo?”
“Če imajo ljudje občutek strahu, to ne rabi biti realni strah, čisto dovolj je občutek, da se kaj lahko zgodi. In če to mislim, bom temu primerno ravnal. Prav zato mora država skrbeti, da tega ni. Tudi jaz nimam nič proti temu, da se borimo proti sovražnemu govoru, a važen je način, kako se proti temu borimo. Kajti sovražnega govora v pravu ni, kot je pojasnil dr. Boštjan M. Zupančič. To je pojav, ki v pravu nima konsekvenc. Pravnih poti se lahko poslužujemo, če dokažemo, da je imel govor neke posledice. Če začnemo to delati, kar nekateri želijo, je zopet tako, kot sem prej ponazoril z ukinjanjem srednjega šolstva in izseljevanjem s podeželja, se lahko zgodi, da ljudje sploh ne bodo več govorili. Včasih smo govorili “s knjigo nad knjigo.” Zakaj se potem ne borimo z besedo nad besedo?” se je vprašal analitik Čirič in tako pojasnil svoj pogled na namene oblasti glede svobode govora.
V članku ste lahko prebrali le del tega, kar sta povedala gosta, za več pa vabljeni k ogledu celotne oddaje!
J. Ž.