[Video] Mednarodni inštitut IPAG izpostavil Slovenijo kot zgleden primer boja proti koronavirusu v svetu

Foto: Demokracija

Dunajski inštitut The Institute for Policy, Advocacy, and Governance (IPAG) je skozi študije ugotovil, da se je Slovenija v boju s koronavirusom odrezala zelo dobro in našo državo predstavil kot zgleden primer reševanja epidemije v svetu in predstavili ukrepe, ki jih je sprejela slovenska vlada. V Sloveniji smo tako zabeležili 109 smrti od prvega primera okužbe dalje in izvedli preko 30 tisoč testiranj na milijon prebivalcev. Med ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni omenjajo zaprtje državne meje ter uvedbo karantene, za pomoč ljudem in gospodarstvu pa je vlada namenila 6 odstotkov BDP.

V letošnjem letu smo bili priča enemu najbolj temnih obdobij v človeški zgodovini, ki je segalo skoraj preko vseh držav, regij in kontinentov. Dunajski inštitut IPAG je tako postal mislišče za boj proti koronavirusu in nam ponudil najboljše prakse v zvezi s koronavirusom v katere so med drugim vključili tudi določene ukrepe, ki smo jim sledili v Sloveniji. Med drugim je IPAG postal eden izmed najhitreje rastočih mislišč o svetovnih izzivih. V nadaljevanju vam predstavljamo mite in resnice o novem koronavirusu, več o njihovih raziskovalnih dejavnostih pa si lahko preberete tukaj. Med drugim so tako preučevali prakse po svetu in prikazali, kako se je Južna Koreja borila proti koronavirusu s pomočjo umetne inteligence, pod drobnogled pa so vzeli tudi Slovenijo in ukrepe, ki jih je sprejela za uspešno zajezitev.

Kot so ugotovili v raziskavi, koronavirus covid-19 vpliva na vse populacije in ne samo na starejšo. Prebivalci, ki imajo v osnovi že druge težave kot so astma, sladkorna bolezen ali bolezni srca, so v osnovi bolj izpostavljeni težjemu prebolevanju bolezni zato jih uvrščamo v ranljive skupine. Med drugim so se pojavljale govorice, da se v vročih podnebjih virus težje prenaša, a to ni res. Virus se lahko prenaša na vseh območjih, tudi tam, kjer je vlažno in vroče vreme. Tretji mit se nanaša na zadrževanje diha, kar naj bi pomenilo; če zadržimo dih za več kot deset sekund brez težav, nimamo koronavirusa, kar pa nima nobene povezave. Virusa tudi ni mogoče uničiti s kopeljo ali prho pri 48 stopinjah Celzija. Za uspešno uničenje virusa, je potrebna najmanj temperatura 70 stopinj, a naše telo doseže le maksimalno 36,5 do 37 stopinj Celzija, kar samo po sebi ni dovolj za uničenje virusa.

Če zbolimo za koronavirusom, še ne pomeni, da bomo umrli
V javnosti so tako krožile tudi informacije, da okužba s koronavirusom pomeni smrt, kar pa ne drži. Po podatkih je 80 odstotkov okuženih, virus preživelo. Med drugim je v javnosti krožil podatek, da se virus prenaša s komarji, kar ponovno ne drži. Koronavirus se najpogosteje širi kapljično, ko oseba kašlja ali kiha oziroma s slino ali izločki iz nosu. Dezinfekcija z alkoholom ali klorom nam sicer pomaga preprečiti okužbo, a le takrat, ko virus še ni vstopil v telo. Pretirana uporaba razkužil nam lahko uniči sluznico membrane v ustih ali očeh. Detektorji toplote ne morejo zaznati okužbe kot take, lahko pa zaznajo vročino, ki je ena izmed možnih znakov bolezni. Za razvoj same bolezni je potrebno od dva do deset dni, preden jo detektor toplote zazna.

Foto: epa

Antibiotiki niso zdravilo proti koronavirusu, saj so učinkoviti samo ob bakterijski okužbi in ne delujejo proti virusom. Antibiotike jemljemo samo takrat, ko jih predpiše zdravnik, v primeru ko se pojavijo tudi znaki kakršnekoli bakterijske okužbe med ali po zdravljenju. Trenutno še nimamo znanega zanesljivega zdravila za koronavirus. Najboljša preventiva je umivanje rok in izogibanje dotikanju ust, oči ali nosu. Med drugim ni dokazano, da bi česen, zdravila za pljučnico, ultravijolična luč ali grgranje belila zdravilo virus, kar zdravniki tudi odsvetujejo.

Nepotrebna je skrb, da bi ljudje lahko zboleli zaradi stika z mednarodno poslanim paketom, ki je običajno v  tranzitu več dni ali tednov, razen če je bil v stiku z okuženo osebo še isti dan ali dan poprej. Prav tako tudi naše domače živali niso prenašalke virusa in ni bilo dokazano, da bi živali prenašale virus od okužene osebe ali obratno. Med strokovnjaki se prav tako krešejo mnenja o tem, ali pitje zadostne količine tekočin pomaga odpraviti virus iz telesa. Po mnenju IPAG to ne drži, saj naj bi višek vode v krvi razredčeval natrij v krvi, kar povečuje dotok tekočin v celice in s tem tudi pretok virusa.

V javnosti velja napačno mnenje, da bi morale samo okužene osebe v izolacijo. S celotno socialno distanco preprečimo širjenje bolezni predvsem, da varujemo tiste iz ranljivih skupin, saj vsakdo lahko postane kužen in širi virus naprej. Zato k preprečitvi širjenja prispevamo največ sami, tako da se izogibamo množicam in zmanjšujemo kontakte. Smrtnost koronavirusa je veliko večja od same gripe in s potencialom, da povzroči veliko več smrti.

Sara Kovač