Ob izbruhu pravosodne afere, ko je okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić sploh kot prvi javno priznal, da obstajajo pritiski na sodnike od zgoraj, da so vodeni z interesi globoke države, na plan prihajajo nekatere zamolčane zgodbe iz preteklosti, kot je tista o izsiljevanju posrednikov nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green, ki so pritiskali na številne gradbince, naj jim v zameno za odstop od pritožbe na izdano gradbeno dovoljenje plačajo več sto tisoč evrov. Alpe Adria Green naj bi po naših zanesljivih informacijah izsiljevala in iztržila bajne denarce v projektih TEŠ 6 in Magna Steyr, se jim je pa to ponesrečilo v primeru rušenja Kolizeja, ko jih je direktor družbe KID Jože Anderlič prijavil organom pregona. A po naših zanesljivih informacijah, čeprav so tri priče pri notarju overile svojo izjavo, da je do izsiljevanja s strani nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča res prišlo, policija zadeve nikoli ni raziskala, medtem ko je sodišče zavrglo obtožnico kot neutemeljeno, češ da ni bilo mogoče dokazati, da je res šlo za izsiljevanje. Primer Alpe Adria Green nazorno kaže, kako lahko zadevo kljub obremenilnim dokazom globoka država na hitro pomete pod preprogo, hkrati pa sodstvo tudi zlorabi, da obsodi nedolžnega človeka, kar je sodišče storilo v primeru Milka Noviča.
Policija bi lahko primer izsiljevanja članov Alpe Adria Green ponovno odprla lani, ko so to okoljevarstveno organizacijo spet obtožili koruptivnega delovanja. Napovedana pritožba društva Alpe Adria Green na izdano dovoljenje za gradnjo Magne Steyr je imela namreč očitne sumljive okoliščine. V javnost je konec leta 2017 prišla informacija, da je član upravnega odbora AAG Andrej Čufer pred glasovanjem o tem, ali bo društvo oddalo pritožbo na okoljevarstveno soglasje, klical v Magno. Kot so poročali mediji, je želel govoriti z Adamom Davidom, ki je vodja projekta za Magnino investicijo v Sloveniji. Klic je po poročanju Financ opravil en dan preden je kot član upravnega odbora AAG glasoval za pritožbo na okoljevarstveno soglasje Magni.
Kot so poročale Finance, so komuniciranje Andreja Čuferja, ki se je branil, da je klical zgolj zato, ker se je želel prepričati, kakšne gasilne sisteme bo uporabljala Magna, v avstrijskem podjetju razumeli drugače. Ker so menili, da gre za potencialno korupcijo oziroma potencialno izsiljevanje, so v skladu s pravili o tem obvestili svojo pravno službo, ki je prevzela zadevo v obravnavo. Upravni odbor Alpe Adria Green je sicer takrat s šestimi glasovi za in štirimi proti izglasovali odločitev za vložitev pritožbe zoper okoljevarstveno soglasje Magni, en član pa se je glasovanja vzdržal.
V Alpe Adria Green dve struji, ena je za nadaljnje rušenje državnih projektov
Naj spomnimo. Alpe Adria Green je nato začuda na hitro popustila in odstopila od pritožbe, o razlogih, zakaj je upravni odbor sprejel takšno odločitev, pa v javnosti krožijo različne teorije. Andrej Čufer se je kmalu po glasovanju s čustvenim pismom poslovil od organizacije, očitno užaljen, da se je predsednik AAG Vojko Bernard vzdržal glasovanja, ker je bil na potovanju v tujini. Kot je poročal Požareport, je takrat prišlo do razdora med člani upravnega odbora, saj je del članov želel še naprej rušiti državne projekte, tudi drugi tir, medtem ko je očitno Bernard s tedanjo vlado Mira Cerarja dosegel kompromis, da je nato poskrbel, da pritožba ni bila izglasovana.
Že včeraj smo poročali, da je Alpe Adria Green ekološko umerjeno društvo, ki naj bi bilo član bistveno večje organizacije, ki šteje prek 3.000 ljudi in ki s pritožbami na okoljevarstveno dovoljenje ruši državne in zasebne projekte, od svojih “ekoloških načel” pa zelo hitro odstopi, ko je stranka, ki pridobiva dovoljenje, pripravljena za to mastno plačati. Mimogrede, ker je AAG nevladna organizacija, tudi od države dobi nekaj denarja – a 15 tisoč evrov v šestih letih od ministrstva za okolje in prostor je v primeru z zahtevanim zneskom v zadevi rušitve Kolizeja, ko naj bi na skrite račune posredniki od Anderliča zahtevali nakazilo blizu 70 tisoč evrov denarja, pravi drobiž.
Kaj bo s kanalom C0, ki ogroža pitno vodo za 300 tisoč ljudi?
Nov projekt, v katerem se Alpe Adria Green bori za čisto okolje, je sporni kanalizacijski kanal C0, ki ga želi čez vodovarstveno območje graditi ljubljanski župan Zoran Janković. Alpe Adria Green in 17 civilnih iniciativ je 5. februarja 2019 poslalo na Urad predsednika RS, Erjavčeva, Urad predsednika vlade RS, Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, predsednika Državnega zbora, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za notranje zadeve, odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, odbor DZ za obrambo ter poslanskim skupinam DZ zahtevo za takojšnjo zaustavitev del na izgradnji kanala C0 zaradi ogrožanja pitne vode za 300 tisoč prebivalcev Ljubljane in prestavitev na Celovško cesto. Na AAG so Jankovića zatožili tudi v Bruslju. Glede na razkritje spornih praks predstavnikov te organizacije pa se poraja dvom, ali so njihovi nameni zares iskreni ali pa bodo nekje v bližnji prihodnosti, ko se bo Janković pripravljen pogajati – spet popustili.
T. F.