fbpx

Gregorčič: Nov zakon o RTV izvzema bistvo – to so gledalke in gledalci, poslušalke in poslušalci oziroma plačniki RTV-prispevka

Dr. Peter Gregorčič (Foto: zajetje zaslona)

Pluralni mediji so kritično pomembni za razvoj demokracije, ker na koncu vplivajo tudi na kolektivno zavest celotne družbe. Mediji širijo zadovoljstvo in nezadovoljstvo. Če si nekdo vzame nek program in širi izključno nezadovoljstvo, bodo tudi ljudje bolj nesrečni. Zato Peter Gregorčič meni, da je pluralnost še toliko pomembnejša od uravnoteženosti, saj dovoljuje slišanje različnih pogledov – tudi tistih, s katerimi se ne strinjamo. Predsednik programskega sveta RTVS dr. Peter Gregorčič je v oddaji RTV Slovenija danes in jutri opozoril na nekatere slabosti novega zakona o RTV. Morda je najbolj problematična prav “depolitizacija”, ki iz odločanja odstranjuje izvoljene predstavnike ljudstva, pa tudi, da novi zakon v resnici koncentrira moč v eno osebo – in sicer v predsednika uprave.

V zapisniku uvodnega srečanja vladne pogajalske skupine je med drugim zabeleženo, da premier Robert Golob razume stisko zaposlenih na RTVS, ki je nastala zaradi ideološkega boja. Ko se bo izvedla njena depolitizacija, se bo vzpostavil resen dialog glede njenega poslanstva, temu pa bo sledila ureditev financiranja. Novela zakona o RTV celostno obravnava umik politike,  upravljanja in vodenja zavoda ter vrača avtonomijo zaposlenih na RTVS. Vprašanja s financiranjem RTV Slovenija bo predmet razprave po uveljavitvi novele zakona, ko bosta zagotovljeni institucionalna avtonomija in uredniška neodvisnost, je še ponovil Golob. Ali predsednik vlade pogojuje zamenjavo vodstva s financiranjem, je zanimalo voditeljico oddaje Vido Petrovčič. Peter Gregorčič, predsednik programskega sveta RTVS, je odgovoril, da se tako zdi po premierjevem odgovoru, ki so ga prejeli takoj po koncu seje programskega sveta.

Gregorčič je pojasnil, da bo programski svet pripravil odgovor predsedniku vlade, za to so zadolžili posebno skupino, v kateri so tudi predstavniki zaposlenih. Osnutek bodo obravnavali na seji, ki bo potekala naslednji ponedeljek. Sprejema se torej zakon, ki bo “obglavil” vodstvo RTVS – šele potem naj bi nastopile tudi druge spremembe. Obglavljenju vodstva bi seveda lahko sledile tudi odškodninske tožbe – torej gre tudi tu za neko povzročanje škode. “Razmetava se z denarjem RTV, ki ga že tako ni obilo,” je komentirala voditeljica oddaje. Gregorčič meni, da zakonodajalec izhaja iz napačne predpostavke, da je politizacija to, da nekoga imenuje Državni zbor. To je v nasprotju z 82. členom Ustave, ki govori o tem, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva. Poslanci so legitimno izvoljeni, javnost pa jim gleda pod prste, česar za civilnodružbene organizacije ne moremo nujno trditi.

Foto: zajetje zaslona

Prva težava zakona je po Gregorčičevih besedah v tem, da ker želi depolitizirati, umika člane sveta na posebej naštete civilnodružbene organizacije, pri čemer izvzema bistvo RTVS – to so gledalke in gledalci, poslušalci oziroma plačniki RTV-prispevka. Oni so doslej lahko predlagali 16 predstavnikov, po novem ne bi mogli nikogar več. Svet RTV Slovenija naj bi po novem sestavljalo šest zaposlenih na RTVS, dva člana Nacionalnega sveta za kulturo, po enega člana bi predlagal Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, Nacionalni svet invalidskih organizacij, varuh človekovih pravic, predsednik države na predlog verskih skupnosti, italijanska narodna skupnost, madžarska narodna skupnost in SAZU.

Z Gregorčičem soglašal Baškovič
Gregorčič v Golobovo željo po depolitizaciji niti ne verjame. Ob tem je povedal, da sta dva člana programskega sveta odstopila, enega od njiju pa je zamenjala članica, ki je kandidirala na listi Gibanja Svoboda, a ni bila izvoljena. S tem izborom aktualna vlada ni pokazala resnega namena svojih napovedi – sicer bi izbirali po novem sistemu, ki ga predlagajo. Po Gregorčičevem mnenju bi bila potrebna tudi široka javna razprava, gre namreč za zavod z velikim številom zaposlenih, zato je treba spremembe uvajati počasi in ne čez noč. Zakon po njegovih besedah ni samo slab, nekatere spremembe, ki jih uvaja, so resnično potrebne – zakon tako na primer dviguje kvalifikacijo, kdo je lahko član programskega sveta – če ne drugega, mora imeti vsaj potrebno izobrazbo, kar Gregorčič pozdravlja.

Foto: zajetje zaslona

Gregorčič je še opozoril, da pristojnosti programskega sveta že sedaj niso tako obsežne, kot si marsikdo predstavlja – v uredniško politiko na primer ne more posegati, kar je seveda prav. Vendar pa novi zakon te pristojnosti še zmanjšuje. Doslej se je programski svet lahko opredeljeval do objavljenih delov programa, po novem zakonu pa bi bilo to možno le na podlagi poročila varuhinje. Tu je treba opozoriti, da neodvisnost novinarjev in urednikov seveda obstaja, vendar pa mora biti ta v okviru programskih standardov. In te standarde mora programski svet seveda preverjati – kar sedaj počne z opredeljevanjem do delov programa, seveda po njihovi objavi in ne že prej. Videti je bilo, da se z Gregorčičevimi besedami strinja tudi njegov predhodnik Ciril Baškovič, ki ga je sicer izbrala politična stranka.

Zakon koncentrira moč v eno osebo
Predsednik programskega sveta je še poudaril, da ta zakon v resnici koncentrira moč v eno osebo – in sicer v predsednika uprave, ki bi tako obvladoval celotno RTVS. Predsednika uprave namreč imenuje programski svet, potem pa sta tu še dva člana uprave, ki ju programski svet imenuje in razrešuje izključno na predlog predsednika uprave – s tem torej obvladuje večino. Potem je še četrti član uprave, ki pa je predstavnik zaposlenih. Moč se torej centralizira – prej je bilo treba imeti 29 telefonskih številk, sedaj bi bila za morebitni poskus vplivanja potrebna le ena. Depolitizacija tako v tem primeru ne igra prav nobene vloge. Gregorčič pa je opozoril še na eno težavo novega zakona. 44. člen Ustave pravi, da ima vsak državljan pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Sedaj bi to omejili na določeno število civilnodružbenih organizacij – s čimer se uveljavlja zgolj parcialni, ne pa splošni interes.

Sara Kovač