fbpx

Naključje? Golob se sestane z vodilnimi v Pro Plus, nato državni Telekom proti njim zavrže tožbo

Predsednik vlade RObert Golob in Branko Čakarmiš. Vir: STA

Družba Pro Plus oz. njen lastnik češki sklad PPF je bila ena od botrov vzpona trenutnega predsednika vlade Roberta Goloba. Njihova mogočna medijska podpora je iz praktično neznanega državnega gospodarstvenika in nekdanjega obskurnega politika naredila medijsko zvezdo – vsak dan so pisali članke, ki so s presežki govorili o njegovih poslovnih uspehih, pa tudi o populizmih, uperjenih proti Janševi vladi (kar je takrat močno rezoniralo pri volivcih, ki so vlado povezovali s protikoronskimi varnostnimi ukrepi). Pro Plus oz. PFF je imel pri tem jasno računico – gre za legalizacijo domnevnega kartelnega dogovora med ponudniki IPTV televizije in ProPlusom. Ti morajo namreč Pro Plusu za predvajanje njegovih vsebin plačevati odškodnino (ki jo nato najbrž prenesejo na naročnike). Janševa vlada je želela spremeniti zakon o medijih, da bi takšno prakso prepovedali. Pro Plus je tako povsem jasno odvisen od Golobove vlade. Zato ni presenečenje, da se je Golob s predstavniki Pro Plus pred kratkim tudi dobil. Vračilo predvolilnih obljub?

Spomnimo – konec leta 2021 je tožbo zoper POP TV in Kanal A (oba v družini PPF-programov Pro Plus) vložil državni Telekom Slovenije. Tožil ju za ničnost pogodbe o vključitvi njunih programov v sistem največjega državnega telekomunikacijskega operaterja in obenem zahteval vračilo nekaj manj kot 12,4 milijona evrov.

Telekom je namreč trdil, da za programe POP TV, Kanal A, Brio, Oto in Kino že več let plačuje nepošteno in ekscesno ceno, to pa je posledica tega, da družbi, ki skupaj s Pro Plusom predstavljata poslovno enoto, od sredine novembra 2017 zlorabljata prevladujoči položaj na veleprodajnem trgu televizijskih programov. Pro Plus se je namreč v preteklosti skupaj z operaterji skliceval na nejasnost zakona o medijih v zvezi s tem, kateri programi so del obvezne sheme. Po njihovi interpretaciji naj bi bili tudi programi Pro Plusa del obvezne sheme tako kot programi nacionalnega medija RTV in mediji posebnega pomena – to je seveda v popolnem nasprotju s tem, kar je zakonodajalec želel z obveznimi vsebinami doseči. Janševa vlada je v novem zakonu o medijih želela to anomalijo odpraviti, hkrati pa bi si tako naročniki izbrali pakete programov, ki ne bi vsebovali vsebin Pro Plus (med drugim Pop TV in A Kanal). Zdaj so de facto prisiljeni posredno plačevati tudi za te programe, saj paketov brez Pro Plusovih programov ni.

Vir: STA

Konec lanskega leta je tožbo zoper POP TV in Kanal A vložil Telekom Slovenije. Toži ju za ničnost pogodbe o vključitvi njunih programov v sistem največjega telekomunikacijskega operaterja v državi in obenem zahteva vračilo nekaj manj kot 12,4 milijona evrov.

Telekom namreč trdi, da za programe POP TV, Kanal A, Brio, Oto in Kino že več let plačuje nepošteno in ekscesno ceno, to pa je posledica tega, da družbi, ki skupaj s Pro Plusom predstavljata poslovno enoto, od sredine novembra 2017 zlorabljata prevladujoči položaj na veleprodajnem trgu televizijskih programov.

Pro Plus je torej v zvezi s svojim poslovnim dobičkom povsem odvisen od vsakokratnih oblastnikov, da ta položaj, ki dejansko škoduje konkurenci in predvsem potrošnikom, vzdržuje z zakonskimi določili in predvsem s kontrolo največjega operaterja – Telekoma Slovenije, ki je v državni lasti. Ko razumemo te odnose, je povsem nepresenetljivo, da se je predsednik vlade Robert Golob 8. decembra 2022 srečal z vodstvom PPF Jirijem Šmejcem, predsednikom uprave PPF Janom Ruzicko, Stelo Litou (CME Adria – balkansko izpostavo PPF) in Brankom Čakramišem, generalnim direktorjem Pro Plus. To je v poslanskem vprašanju naslovila poslanka SDS Jelka Godec. Zanimalo jo je, če je šlo za neprijavljen lobistični stik.

Povsem nepresenetljivo je poslanka dobila šablonski odgovor, ki bi ga lahko napisala tudi umetna inteliganca, češ stikov ni bilo, drug drugemu so si predstavili ključne načrte in prioritete tako Vlade kot Pro Plusa. Ne glede na to, o čem so govorili, bi moral lobistični stik biti prijavljen, saj gre za dva akterja, kjer obstaja možnost, da bi sinergijski učinek med obema lahko finančno škodljivo vplival na državljane. Ne gre le za načelo objektivnosti, ampak tudi načelo videza objektivnosti.

Za konec še pomenljiva podrobnost. Le slab mesec po sestanku predstavnikov predsednika vlade in PPF sta POP TV in Kanal in novo vodstvo Telekoma Slovenije (pod novim vodstvom, ki ga je postavila Golobova vlada) končala prej omenjeni spor glede distribucije programov. Potem ko je Telekom Slovenije umaknil tožbo proti POP TV in Kanalu A, sta ti dve medijski hiši umaknili nasprotno tožbo zoper Telekom in sodišče je postopek ustavilo.

Kot že omenjeno, so v Telekomu Slovenije v času Janševe vlade ugotovili, da Pro Plusu plačujejo krivično zastavljeno odkupnino za predvajanje njihovih programov.  V Telekomu so še ugotovili, da je Pro plus operaterje različno obravnaval, zato so sodišču predlagali, naj od podjetja zahteva, da predloži pogodbe, ki jih ima z drugimi operaterji.

In zdaj se je končalo pričakovano. Golobova vlada je v Telekomu zamenjala vodstvo, to je umaknilo prvo tožbo iz leta 2021, nato sta POP TV in Kanal A umaknila še svojo tožbo. Brez preverjanja dejstev, dokazov in v škodo državljanov, saj je Telekom v državni lasti.

Naslednji korak je najbrž sprememba zakona o medijih, kjer bodo novi oblastniki uzakonili (zdaj nejasno) podlago za rop potrošnikov, ki kupujejo IPTV pakete štirih velikih operaterjev – veliki operaterji si namreč ne morejo privoščiti, da ne bi imeli svojih programov v svoji shemi, po nekaterih informacijah pa je Pro Plus operaterjem dal ultimat: njihovi programi morajo biti del obvezne sheme ali pa jih operaterju sploh ne bodo ponudili. Takšna izsiljevanja je hotela Janševa prenova medijske zakonodaje zakonsko prepovedati. Zdaj bo očitno zopet vse po starem – ali pa bodo prakso celo de iure uzakonili.

Zanimivo, kaj vse se dogaja takoj po tem, ko se je Golob srečal s predstavniki Pro Plusa. V vsaki drugi državi vredno vsaj kazenske ovadbe. Pri nas pa se trenutna oblast očitno počuti izredno udobno, samozavesto prepričana, da si je uspela podrediti vse institucije pravne države, ki bi jo lahko preganjale. Na koncu bodo resnični poraženci izključno potrošniki oz. plačniki storitev IPTV.

Andrej Žitnik