fbpx

Predsednica je loterijsko igro, za katero je sama glasovala na referendumu, označila za neustavno

Nataša Pirc Musar je bila med žrebanjem vidno nezadovoljna. (Foto: STA)

Najbolj bizarno predsedniško opravilo od obstoja Slovenije dalje, žrebanje kroglic za dolžino mandatov članov Programskega sveta RTV SLO, je opravljeno,” je zapisala predsednica Nataša Pirc Musar po svojem prvem predsedniškem opravilu – žrebanju o trajanju mandatov za člane sveta RTV Slovenija. Morda še bolj od žrebanja pa je bizarno dejstvo, da je predsednica na referendumu za zakon, ki ga sedaj kritizira, tudi sama glasovala. “Predsednica je novelo zakona o RTVS pravkar – in to dokaj direktno – razglasila za neustavno. No, Ustavno sodišče RS o tem začne odločati že jutri,” je komentiral Bojan Požar.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes – skladno z novelo o RTV Slovenija – izžrebala člane novega 17-članskega sveta RTVS, ki bodo imenovani za dveletni oziroma štiriletni mandat. “Najbolj bizarno predsedniško opravilo od obstoja Slovenije dalje, žrebanje kroglic za dolžino mandatov članov Programskega sveta RTV SLO, je opravljeno,” je zapisala in apelirala na vsa ministrstva in zakonodajno telo, naj se funkciji predsednice republike v bodoče z zakoni ali drugimi predpisi ne nalaga pristojnosti, ki jih Ustava Republike Slovenije v 107. členu ne določa. “Ustava namreč jasno predvideva, da predsednica republike (med drugim) imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom, druge zadeve pa opravlja samo, če so določene z ustavo. Predsednica republike pristojne obenem prav tako poziva, naj se v prihodnje ob pripravi zakonodajnih sprememb, ki bi določale dodane ali drugačne pristojnosti predsednice Republike Slovenije, kot jih predvideva ustava, najprej opravi posvet s predsednico,” je še zapisala.

Novelo, ki ji bodo jutri prvič obravnavali na Ustavnem sodišču RS, je v predreferendumski kampanji sicer podprla – pa tudi pohvalila se je, da se je že predčasno odpravila na volišče. Je torej zavestno podprla neustaven zakon ali pa tega ni vedela, ko je zanj glasovala na referendumu? Morda pa je jezna zgolj zato, ker žrebanje v stilu Lota pač ni bilo najbolj predsedniško opravilo. “Predvsem pa takšne zakone dati v javno razpravo in skozi redni postopek, da se izčistijo tovrstne neumnosti, ki so se neizkušenemu peresu zapisale v ihti priprave zakona,” je politolog Miro Haček dodal apelu predsednice, naj se ji z zakoni ne nalaga pristojnosti, ki jih Ustava RS ne določa. Predsednik programskega sveta Peter Gregorčič je s pobudniki ustavne presoje predlagal absolutno prednostno obravnavo in tudi zadržanje novele, avtor pobude pravnik Matej Avbelj pa je med drugim pojasnil, da bi sicer lahko nastale nepopravljive posledice.

MMC poroča, da je žrebanje trajanja mandatov predsednica Nataša Pirc Musar opravila javno. Prvih devet izvlečenih kroglic so bili upravičenci za imenovanje oziroma izvolitev članov sveta Radiotelevizije Slovenija, ki bodo svojega člana imenovali oziroma izvolili za dve leti. Za dve leti bodo svojega predstavnika izbrali zaposleni na RTV Slovenija, in sicer med zaposlenimi v kulturno-umetniških dejavnostih ter med zaposlenimi v razvedrilno-športnih dejavnostih, italijanska narodna skupnost, madžarska narodna skupnost, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo med kulturnimi in umetniškimi organizacijami, Nacionalni svet za kulturo na podlagi javnega poziva organizacijam s področja avdiovizualnega sektorja, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja na podlagi javnega poziva organizacijam, ki so dejavne na področju varstva okolja, narave in podnebja ter krovna organizacija invalidskih organizacij. Za štiri leta pa bodo predstavnike imenovali zaposleni na RTV Slovenija, in sicer med zaposlenimi na področju informativne dejavnosti, med zaposlenimi za tehniko, kamor spadajo tudi oddajniki in zveze, ter med zaposlenimi na področju digitalnega razvoja, prav tako bo za štiri leta predstavnika imenoval Svet delavcev javnega zavoda RTV Slovenija, predsednica Republike Slovenije na podlagi javnega poziva registriranim verskim skupnostim, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec na podlagi javnega poziva organizacijam, ki so dejavne na področju medijev, razvoja informacijske družbe in zagotavljanja transparentnosti, ter Varuh človekovih pravic Republike Slovenije na podlagi javnega poziva nevladnim organizacijam s področja varstva človekovih pravic in svoboščin.

Ustavni sodniki bodo imeli pobudo za oceno ustavnosti na mizi že ta četrtek
Kot že rečeno, je bila na Ustavno sodišče RS vložena pobuda za ustavno presojo novele zakona o RTV Slovenija. “Če bo ustavno sodišče sledilo našim argumentom in zakon spoznalo za protiustavnega, bo dalo jasen signal vsakokratni oblasti, da so taki povsem samovoljni prevzemi javnega medija nedemokratični in nedopustni,” je na novinarski konferenci dejal Gregorčič. Z dnem uveljavitve novele zakona o Radioteleviziji Slovenija preneha mandat članom programskega in nadzornega sveta zavoda ter generalnemu direktorju in direktorjev radia in televizije. Programski in nadzorni svet RTVS bosta nadaljevala delo do konstituiranja novega, 17-članskega sveta zavoda, generalni direktor Andrej Grah Whatmough pa bo opravljal funkcijo do imenovanja nove, štiričlanske uprave zavoda kot vršilec dolžnosti. Novi svet zavoda, ki bo nasledil dosedanji programski in nadzorni svet, mora biti ustanovljen najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.

Novela zakona tudi prekinja mandate pobudnikov, poleg tega pa ukinja tudi strukture, v katerih so pobudniki delovali – ukinja se na primer mesto generalnega direktorja ter mesto programskega in nadzornega sveta. Če bi US naknadno ugotovilo, da je zakon protiustaven, pobudnikom ne bi mogli več vrniti mest v organih, ki jih novela zakona ukinja. Zakonodajnopravna služba DZ je že v fazi sprejemanja zakona opozorila, da vlada s to novelo ni temeljno uredila imenovanja posameznih članov novega sveta. To bi posledično lahko pripeljalo do situacije, ko bi bil RTVS dlje časa brez organov upravljanja nadzora v polni sestavi, kar bi lahko dolgoročno ogrozilo tudi izvajanje javne službe in dodatno kršitev 39. člena Ustave.

Avbelj je med drugim opozoril, da Slovenija ni večinska demokracija, kjer lahko vlada ali ljudstvo na referendumu sprejme čisto kar koli, ampak je ustavna demokracija, kjer se lahko te odločitve uveljavljajo zgolj v okvirih ustave oziroma v okvirih ustavno dopustnih možnosti. Torej: to, da so državljanke in državljani na referendumu prikimali zakonu, ne pove nič o ustavnosti tega predpisa. S pobudo se je Avbelj angažiral, ker je opazil, da tudi v Sloveniji prihaja do ustavnega nazadovanja oziroma do vzpostavljanja trenda avtoritarnega legalizma. Avbelj je ta avtoritarni legalizem tudi pojasnil na primeru sprejemanja te novele zakona – vlada in DZ želita s spremembo zakonodaje spremeniti vodstveno in upravljavsko strukturo zavoda in mandate prekiniti tri leta pred njihovim potekom.

Sara Kovač