Na ključnem srečanju vrha Evropskega sveta, na katerem se je zgodil preobrat pogleda EU na migracije, je Hrvaška dobila, kar je želela, poroča Večernji list. Četrti od skupno dvanajstih sklepov srečanja, na katerem je bil govor o migracijah, je skoraj identičen tistemu, kar že eno leto govorita hrvaški notranji minister Davor Božinović in njihov premier Andrej Plenković. In to je, da je potrebno pospešiti vračanje zavrnjenih prosilcev za azil proti Srbiji in okrepiti zmogljivost meja jugovzhodnih držav izven Evropske unije. Kar pa sledi, je mnoge presenetilo.
In sicer je za Hrvate presenetljiva izjava nemške kanclerke Angele Merkel, da so nemški mejni policisti pripravljeni pomagati pri varovanju zunanjih meja v Sloveniji in Bolgariji. Presenetljiva pa zato, ker slovenska meja, v nasprotju z bolgarsko, ni zunanja meja EU, ampak zunanja meja schengena. Hrvaška pa vse te mesece poskuša razložiti evropskim partnerjem, da je potrebno krepiti zunanje meje na Hrvaškem, ne pa ustvarjati dodatne ovire na hrvaško-slovenski meji. Ideja Merklove, ki se osredotoča na slovensko mejo, pa je, po poročanju hrvaških medijev, nasprotna prizadevanjem Hrvaške. Izjava naj bi presenetila tudi slovenskega premierja Mira Cerarja.
“V tem trenutku to ni potrebno. O tem bi bilo potrebno razmišljati, če pride do velikega povečanja migrantov,” je dejal Cerar in poudaril, da slovenska policija ne potrebuje pomoči pri zaščiti schengenske meje. Sprva se je zdelo, da se Merklova ni natančno izrazila s to izjavo, a dokument, ki so ga objavili konec tedna v nemških medijih, dokazuje, da je mislila točno to, kar je rekla. V Deutsche Welle so namreč objavili del pisma, ki ga je Merklova po vrhu EU poslala koalicijskim partnerjem in v katerem je zapisala: “Prav tako moramo biti pripravljeni pomagati Sloveniji in Hrvaški na meji, če bo to potrebno.” Ideja o pošiljanju nemških policistov na slovensko-hrvaško mejo ni le priložnostna pripomba, ampak tudi del pisma Merklove, s katerim poskuša rešiti svojo koalicijo od možnega razpada.
V tem pismu je najpomembnejši argument kanclerke Merklove, v želji, da bi pomirila partnerico Krščansko-socialno unijo (CSU), dejstvo, je dosegla dvostranske dogovore z več članicami EU o sprejemu v Nemčiji zavrnjenih prosilcev za azil, a to ni zadovoljilo nemškega notranjega ministra in vodjo CSU Horsta Seehoferja. Zgodaj zjutraj pred sedežem stranke v bavarski prestolnici je namreč potrdil, da je kanclerki Angeli Merkel ponudil odstop z obeh položajev v naslednjih treh dneh, vendar pa se bo pred tem še srečal s kanclerko. Ocenil je namreč, da to ni tako učinkovito, kot bi bil enostranski ukrep Nemčije – zavračanje migrantov na nemški meji, ki so se registrirali že v kateri drugi članici EU. Zavrnil je tudi predlog Merklove, da bi prosilce za azil, ki so jih registrirali že v drugih članicah EU, obravnavali v “nadzornih centrih” v Nemčiji. S tem je dramatično zaostril spor glede azilne politike.
A. G.